Izumrla pasma STAROANGLEŠKI JUŽNI PES –>
STAROANGLEŠKI JUŽNI PES
(Southern Hound – Tradicional English Hound – Olde English Hound – Tradicional English Greyhound)
Izumrle pasme psov
Velikost: okoli 65 cm
Teža: od 20,5 do 34 kg
Življenjska doba: ni znana
Izvor pasme
Njegova domovina je bila Velika Britanija (Južna Anglija in Wales). Pasma je bila stara in verjetno najbolj tradicionalna med vsemi angleškimi pasmami. Razvijala se je več stoletij. Izvor pasme ni dokumentiran. Po eni izmed teorij naj bi predniki te pasme prispeli na področje današnje Velike Britanije v letu 1066, skupaj z vojščaki Viljema Osvajalca. Po drugi teoriji naj bi bili predniki francoski psi, ki so prispeli na to območje okoli leta 1200. Uporabljali so ga za lov na srnjad, merjasca, lisice, volkove in jelenjad. Dobro je bil prilagojen za delo in bivanje na zahtevnih terenih, ob različnih vremenskih razmerah. Njegovi potomci so verjetno Harrier, hrti, terierji in psi tipa collie, staro angleški buldog, škotski jelenar, beagle zajčar in drugi. Pasma je izumrla zaradi bolezni, zmanjšanega zanimanja za lov, zmanjšanja področij z gozdovi in posledičnega zmanjšanja divjadi ter križanja z drugimi pasmami. Obstaja več mnenj, kdaj je izumrla. Maloštevilni predstavniki te pasme naj bi živeli še v 19. stoletju.
Opis pasme
Po obliki je bil Staroangleški južni pes srednje velik, močan, mišičast, skladno grajen pes. Dlaka je bila gosta, kratka, ravna in gladka. Koža je bila ohlapna. Barva dlake: rjava, črna, bela in kombinacije teh barv: belo črna, belo rjavo črna. Dlaka ga je dobro varovala pred različnimi vremenskimi vplivi.
Karakter pasme
Po naravi je bil Staroangleški južni pes odličen lovec in sledilec, srednje hiter, metodičen, dinamičen, gibčen, vztrajen, zelo vzdržljiv, zvest, družaben, prijazen, samostojen, pogumen, igriv, delaven. Imel je zelo razvita čuta za voh in za orientacijo. Lajanje je bilo močno in glasno.