DOLGODLAKI WEIMARANEC (Long-haired Weimaraner, Weimer Pointer)

Redke pasme psov

Velikost: – samec meri od 59 do 70 cm
– samica meri od 57 do 65 cm
Teža: – samec do 40 kg
– samica do 35 kg
Življenjska doba: od 10 do 12 let

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Nemčija. Pasma obstaja od 18. stoletja. Njegov predniki so francoski lovski psi. Uporabljali so ga za lov v vodnih okoljih, sprva na veliko divjad, kasneje na vse vrste divjadi. Pasma je bila priznana leta 1896. Njegova popularnost je začela naraščati v 20. stoletju. Weimaranec, ki se ponaša z dolgo dlako je zelo redek. V sedanjem času je lovski in družinski pes.

Opis pasme

Po obliki je Dolgodlaki Weimaranec srednje velik, močan, mišičast, skladno grajen pes. Dlaka je srednje dolga in svilnata, rep je košat. Obstaja tudi kratkodlaka različica te pasme. Zanimivo je, da se lahko v istem leglu nahajajo tako kratkodlaki kot dolgodlaki psi (recesivni gen). Barva dlake: srebrna, srnje rjava, mišje siva. Na prsih so dovoljene bele lise. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, če je nujno potrebno. Opozoriti je potrebno, da slabo prenaša mraz in vročino.

Karakter pasme

Po naravi je inteligenten, hitro učljiv, odličen lovec, vesel, ubogljiv, poslušen, dobro vodljiv, pogumen, zvest, družaben, odličen čuvaj, pozoren na dogajanje v okolici, zaščitniški, aktiven, živahen, občasno nagajiv, delaven, vztrajen, vzdržljiv, dosleden, željan pohvale in pozornosti, prijazen, ljubeč, zvest, plemenit, uravnovešen, ustrežljiv, radoveden, raziskovalen, prilagodljiv. Možne negativne lastnosti: destruktivno vedenje, dominantnost, prepogosto lajanje, trmoglavost – pogojeno s premalo aktivnosti, preveliko osamljenostjo in neprimerno vzgojo. Čut za voh ima zelo izostren. Rad laja. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Otroke ima zelo rad in je do njih ljubeč. Priporoča se nadzor pri druženju z manjšimi otroki, da nehote ne pride do poškodbe pri igri. Do tujcev je zadržan in z lajanjem opozori na njihov prihod. Ob primerni socializaciji sprejema druge živali, razen prostoživečih in malih, ki mu pomenijo plen. Lastnik mora biti izkušen, fizično zelo aktiven (lovec, športnik, rekreativec), umirjen, prijazen, odločen, dosleden, spoštljiv, discipliniran, avtoritativen, uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje ter redne fizične in umske dejavnosti. Priporoča se zgodnja socializacija. Primerno bivalno okolje je izoliran pesjak z ograjenim vrtom, prilagodi se tudi bivanju v stanovanju. V hladnih dneh mu je potrebno zagotoviti spanje v hiši, saj slabo prenaša mraz. Potrebuje veliko gibanja (lov, živahni sprehodi, tek, pohodi, igre), druženja (slabo prenaša samoto) in umskih aktivnosti.

Zdravje pasme

Pasma je načeloma zdrava, možne so posamezne zdravstvene težave: alergije kože (ekcem), displazija kolkov, prehitra rast, tumor. Obstaja tudi možnost zasuka želodca, čemur se je možno izogniti s tem, da pes dobi dnevno več manjših obrokov in, da po jedi počiva.

Pasma je registrirana pri:

CKC (Continental Kennel Club)
FCI (Federation Cynologique Internationale)
AKC (American Kennel Club)
UKC (United Kennel Club)
KCGB (Kennel Club of Great Britain)
CKC (Canadian Kennel Club)
ANKC (Australian National Kennel Club)
NKC (National Kennel Club)
NZKC (New Zealand Kennel Club)
APRI (American Pet Registry, Inc.)
ACR (American Canine Registry)
DRA (Dog Registry of America, Inc.)
NAPR (North American Purebred Registry, Inc.)