ZAHODNORUSKI HRT (Chortaja borzaja, Chort, Hortaya)

 

ZAHODNORUSKI HRT

(Chort, Hort, Chortaja borzaja, Hortaya Borzaya, Chortaj, Hortaya, Horty)

 

 

ZAHODNORUSKI HRTPasme psov registrirane pri drugih organizacijah po svetu – FCI nepriznane pasme

Velikost: – samec meri od 65 do 75 cm
– samica meri od 61 do 71 cm
Teža: od 18 do 35 kg
Življenjska doba: okoli 15 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Rusija. Razširjen je tudi v Ukrajini. Njegova prednika sta verjetno Whippet in Italijanski hrt. Nastopa kot čuvaj, lovski in družinski pes. Dobre rezultate dosega tudi na kinoloških tekmovanjih (watchdog, tek, lov, sledenje). Pasma je maloštevilna in slabo poznana.

 

Opis pasme

Po obliki je Zahodnoruski hrt visok, vitek, čvrst, skladno grajen pes. Dlaka je kratka, gosta, ravna in priležna. Barva dlake: črna, siva, bela, rdeča, črna in bela, rjava in bela, svetlo rjava, bela in krem, zlata, smetanasta, progasta, pegasta. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, kadar je nujno potrebno. Dobro je prilagojen različnim vremenskim vplivom.

 

ZAHODNORUSKI HRT

Karakter pasme

Po naravi je Zahodnoruski hrt inteligenten, učljiv, vodljiv, poslušen, odličen lovec, hiter, gibčen, delaven, energičen, vzdržljiv, neutruden, prilagodljiv, hiter, odporen, prijazen, družaben, zvest, uravnovešen, samostojen, nežen, ljubeč. Čuta za vid in voh ima dobro razvita. Možne negativne lastnosti: destruktivno vedenje, neposlušnost – delno pogojeno z značajem, večinoma pa z nepravilno vzgojo, slabo socializacijo, premalo aktivnosti in preveliko osamljenostjo. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan in slabo prenaša njihovo odsotnost. Otroke ima rad in uživa v igri z njimi. Do tujcev je zadržan. Odnos do drugih živali je dober. Lastnik mora biti izkušen, avtoritativen, odločen, dosleden, prijazen, spoštljiv, fizično aktiven (lovec, športnik), uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje in druge aktivnosti. Priporočljiva je zgodnja socializacija. Primerno bivalno okolje je izoliran pesjak z dobro ograjenim vrtom, po možnosti na podeželju. Bivanje v stanovanju ni primerno. Potrebuje veliko gibanja (tek, sprehod, pohodništvo, lov, igre, trening, zaposlitev), druženja in drugih fizičnih ter umskih dejavnosti. Na sprehodu je priporočljiva uporaba povodca.

 

Zdravje pasme

Pasma je zdrava in nima posebnih zdravstvenih težav.

TREEING WALKER COONHOUND

 

TREEING WALKER COONHOUND

(Treeing Walker Coonhound)

 

 

TREEING WALKER COONHOUNDPasme psov registrirane pri drugih organizacijah po svetu – FCI nepriznane pasme

Velikost: od 51 do 69 cm
Teža: od 23 do 32 kg
Življenjska doba: okoli 13 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina so ZDA. Pasma je stara, saj obstaja od okoli leta 1800. Njegovi predniki so različni lisičarji. Uporabljali so ga za lov na rakune, oposume in veverice. Prilagojen je za delo in bivanje v težkih vremenskih razmerah na zahtevnih terenih. Nastopa kot lovski in družinski pes.

 

Opis pasme

Po obliki je Treeing Walker Coonhound srednje velik, močan, mišičast, skladno grajen pes. Dlaka je kratka, gosta, ravna in gladka. Barva dlake: obvezno tribarvna (bela, črna, rjava). Bela barva je lahko prevladujoča. Rdeča barva ni dovoljena. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, kadar je nujno potrebno. Dlaka ga dobro varuje pred različnim vremenskimi vplivi in poškodbami.

 

TREEING WALKER COONHOUND

Karakter pasme

Po naravi je Treeing Walker Coonhound inteligenten, učljiv, vodljiv, ubogljiv, močan, učinkovit, prijazen, družaben, zvest, odličen lovec in sledilec, pogumen, vzdržljiv, odločen, odporen, delaven, hiter, gibčen, željan pozornosti in pohvale, ustrežljiv, samostojen, samozavesten, razumen, energičen, odgovoren, aktiven. Čut za voh ima zelo izostren. Značilno zanj je, da se je sposoben povzpeti na drevo. Možne negativne lastnosti: destruktivno vedenje, nezainteresiranost, zdolgočasenost, neposlušnost – delno pogojeno z značajem, večinoma pa z nepravilno vzgojo, slabo socializacijo, premalo aktivnosti in preveliko osamljenostjo. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan in slabo prenaša njihovo odsotnost. Otroke ima rad in uživa v igri z njimi. Do tujcev je zadržan. Odnos do drugih živali je dober. Lastnik mora biti izkušen, avtoritativen, odločen, dosleden, prijazen, spoštljiv, fizično aktiven (lovec, športnik), uporabljati mora pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje in druge aktivnosti. Priporočljiva je zgodnja socializacija. Primerno bivalno okolje je izoliran pesjak z dobro ograjenim vrtom, po možnosti na podeželju. Bivanje v stanovanju ni primerno. Potrebuje veliko gibanja (tek, sprehod, igre, trening, zaposlitev), druženja in drugih fizičnih ter umskih dejavnosti. Na sprehodu je priporočljiva uporaba povodca.

 

Zdravje pasme

Pasma je zdrava in nima posebnih zdravstvenih težav.

 

Pasma je registrirana pri:

CKC (Continental Kennel Club)
UKC (United Kennel Club)
NKC (National Kennel Club)
APRI (American Pet Registry, Inc.)
ACR (American Canine Registry)
DRA (Dog Registry of America, Inc.)
AKC (American Kennel Club)
NAPR (North American Purebred Registry, Inc.)

TASY (Mid-asiatic borzoi, Tazy, Sredneaziatskaya Borzoya)

 

TASY

(Mid-asiatic borzoi, Tazi, Taji, Tadzi, Tazy, Mid-Asiatic, Sredneaziatskaya Borzoya)

 

 

TASYPasme psov registrirane pri drugih organizacijah po svetu – FCI nepriznane pasme

Velikost: od 56 do 71 cm
Teža: do 20,5 do 30 kg
Življenjska doba: od 10 do 12 let

Obstajata dve lokalni različici:
Khazakh Tazi in Turkmenian Tazi
 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Turčija. Prisoten je tudi v Kazahstanu, Uzbekistanu in Turkmenistanu. Spada v družino hrtov. Izvor pasme ni natančno dokumentiran, verjetno pa obstaja od 18. stoletja. Njegovi predniki naj bi bili Borzoj, Whippet in Afganistanski hrt. Pasma je bila pred izumrtjem, zato jo skušajo ohraniti z načrtno vzrejo. Pasma je redka in slabo poznana. Uporabljajo ga za lov na zajce, lisice, svizce, divje mačke, gazele in volkove ter kot družinskega psa.

 

Opis pasme

Po obliki je Tasy srednje velik, močan, mišičast, vitek, skladno grajen pes. Dlaka je srednje dolga, gosta, svilnata in mehka. Barva dlake: rjava, črno rjava, siva, črno bela, rjava rumena, zlata. Dovoljene so posamezne bele lise ali pike. Dlaka ga dobro varuje pred različnimi vremenskimi vplivi. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, kadar je nujno potrebno.

 

TASY

Karakter pasme

Po naravi je Tasy zelo inteligenten, učljiv, doma tih, ubogljiv, poslušen, odličen lovec in sledilec, družaben, zvest, prijazen, močan, samozavesten, požrtvovalen, pogumen, zaščitniški, pozoren na dogajanje v okolici, vzdržljiv, neutruden, gibčen, zelo hiter, dober tekač, nežen, zanesljiv, željan pozornosti in pohvale, aktiven, radoveden, zabaven, igriv, skrben. Ima zelo izostren čut za voh in vid. Možne negativne lastnosti: zdolgočasenost, destruktivno vedenje – delno pogojeno z značajem, večinoma pa z nepravilno vzgojo, slabo socializacijo, premalo aktivnosti in preveliko osamljenostjo. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan in slabo prenaša njihovo odsotnost. Otroke ima rad in je do njih nežen. Do tujcev je zadržan. Odnos do drugih živali je dober. Lastnik mora biti odločen, dosleden, prijazen, spoštljiv, fizično aktiven, uporabljati mora pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje in druge aktivnosti. Primerno bivalno okolje je izoliran pesjak z dobro ograjenim vrtom, po možnosti na podeželju. Bivanje v stanovanju ni primerno. Potrebuje veliko gibanja (tek, sprehod, igre, trening, zaposlitev), druženja in drugih fizičnih ter umskih dejavnosti. Na sprehodu je priporočljiva uporaba povodca.

 

Zdravje pasme

Pasma je zdrava in nima posebnih zdravstvenih težav.

 

Pasma je registrirana pri:

IPDBA (International Progressive Dog Breeder’s Alliance)

TAMASKAN (Tamaskan dog, Tam, Tamaskan Husky)

 

TAMASKAN

(Tamaskan dog, Tam, Tamaskan Husky)

 

 

TAMASKANPasme psov registrirane pri drugih organizacijah po svetu – FCI nepriznane pasme

Velikost: – samec meri od 63 do 84 cm
– samica meri od 61 do 71 cm
Teža: – samec od 32 do 50 kg
– samica od 25 do 41 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Finska. Z načrtno vzrejo pasme so pričeli leta 1981, pod tem imenom pa obstaja od leta 2006. Predniki psov iz finske linije naj bi bili poleg huskijev še Ameriški volčji pes (Wolfdog) in Češkoslovaški volčjak. Kasneje je bil dodan tudi Saarlosov volčjak. Ustvariti so želeli zelo inteligentnega in delavnega psa, ki bi bil podoben volku. Kljub temu, da je pasma še maloštevilna, je prisotna že v ZDA, Veliki Britaniji in Evropi ter v Kanadi in Avstraliji. Nastopa predvsem v vlogi družinskega psa. Dobre rezultate dosega v kinoloških športih (agility, poslušnost, dirke, vleka). Uporabljajo ga tudi kot delovnega psa pri iskanju in reševanju ter kot terapevtskega psa.

 

Opis pasme

Po obliki je Tamaskan srednje velik, močan, mišičast, čvrsto grajen pes. Po videzu močno spominja na volka. V leglu je navadno od 6 do 10 mladičev. Dlaka je kratka, gosta, ravna in trda. Podlanka je gosta in mehka. Rep je zelo košat. Barva dlake: Rdeče siva, črno siva, siva. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, kadar je nujno potrebno. Dlaka ga dobro varuje pred različnimi vremenskimi razmerami.

 

TAMASKAN

Karakter pasme

Po naravi je Tamaskan zelo inteligenten, učljiv, zelo poslušen, vodljiv, ubogljiv, delaven, prijazen, družaben, zvest, nežen, vzdržljiv, odporen, zelo aktiven, dober tekač, samostojen, energičen. Čut za voh ima zelo izostren. Slabo prenaša osamljenost. Možne negativne lastnosti: dominantnost, destruktivno vedenje, anksioznost (tesnobnost), trmoglavost, kopanje jam – delno pogojeno z značajem, večinoma pa z nepravilno vzgojo, slabo socializacijo, premalo aktivnosti in preveliko osamljenostjo. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Otroke ima rad in je do njih nežen. Do tujcev je zadržan. Odnos do drugih živali je dober. Lastnik mora biti odločen, dosleden, prijazen, spoštljiv, fizično aktiven, uporabljati mora pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje in druge aktivnosti. Primerno bivalno okolje je pesjak z dobro ograjenim vrtom, lahko pa se prilagodi tudi bivanju v stanovanju. Potrebuje veliko gibanja (tek, sprehod, igre, trening, zaposlitev), druženja in drugih fizičnih ter umskih dejavnosti.

 

Zdravje pasme

Pasma je zdrava, možne so posamezne zdravstvene težave: epilepsija, displazija kolkov.

 

Pasma je registrirana pri:

TDR (The Tamaskan Dog Register)
DRA (Dog Registry of America, Inc.)
APRI (American Pet Registry, Inc.)

SRBSKI OBRAMBNI PES (Srpski odbrambeni pas, Serbian Defence Dog)

 

SRBSKI OBRAMBNI PES

(Srpski odbrambeni pas, Serbian Defence Dog)

 

 

SRBSKI OBRAMBNI PESPasme psov registrirane pri drugih organizacijah po svetu – FCI nepriznane pasme

Velikost: – samec meri od 65 do 75 cm
– samica meri od 60 do 70 cm
Teža: – samec od 55 do 70 kg
– samica od 50 do 65 kg
Življenjska doba: od 18 do 20 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Srbija. Podobna pasma je na širšem področju nekdanje Jugoslavije obstajala že v 13. stoletju. Uporabljali so ga za varovanje meja, čuvanje živine pred medvedi in volkovi. Pasma je v začetku 20. stoletja izumrla, zato so jo ponovno obudili (rekonstruirali). Spada med novejše pasme, saj je nastala leta okoli leta 1980. Vzredili so ga za zaščito oziroma varovanje oseb in premoženja. Njegovi predniki so različni psi, ki so dobri čuvaji (Rottweiler, Staffordshire terier, Tornjak, Neapeljski mastif, Pit bull terier) in volk (okoli 30 %). Uporabljajo ga kot čuvaja, zaščitniškega psa. Dobro se obnese tudi kot družinski pes. Na žalost ga uporabljajo tudi za pasje borbe. Razširjen je na območju nekdanje Jugoslavije in širše na Balkanu, drugod je slabše poznan.

 

Opis pasme

Po obliki je Srbski obrambni pes velik, močan, mišičast, močnih kosti, čvrsto grajen pes. Odporen je na mraz, bolečine in bolezni. Dlaka je kratka ali srednje dolga, gosta in trda. Podlanka je gosta in mehka. Barva dlake: temno rjava, rumena, pšenična, rdeča, siva, črna, črno rjava, modra, črno progasta, sivo progasta s svetlo rumenimi lisami, koruzno rumena s črno masko. Dovoljene so posamezne bele oznake in črna maska. Dlaka ga dobro varuje pred različnimi vremenskimi razmerami. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, kadar je nujno potrebno.

 

SRBSKI OBRAMBNI PES

Karakter pasme

Po naravi je Srbski obrambni pes zelo inteligenten, hitro učljiv, vodljiv, ubogljiv, poslušen, uravnovešen, odličen čuvaj, izjemno zaščitniški, zelo teritorialen, pogumen, pozoren na dogajanje v okolici, nežen, plemenit, samozavesten, ponosen, odločen, zvest, družaben, delaven, vzdržljiv, hiter, zelo močan, odporen, oster, ljubezniv, prijazen, prilagodljiv, ustrežljiv, vsestranski, gibčen, zanesljiv, energičen, aktiven. Močno zaščitniški je tudi do svojih mladičev in v njihovo bližino ne pusti niti lastnika. Značilno zanj je, da ne napada, temveč samo brani. Možne negativne lastnosti: agresivnost, prevelika teritorialnost, destruktivno vedenje, dominantnost – pogojeno z značajem, predvsem pa z nepravilno vzgojo, slabo socializacijo, premalo aktivnosti in preveliko osamljenostjo. Na lastnika je izredno navezan, družinske člane ima rad. Otroke ima zelo rad in je do njih nežen ter potrpežljiv. Do tujcev je nezaupljiv. Ob primerni socializaciji ni problemov v odnosu do drugih živali. Nujna je zgodnja socializacija in osnovna šola poslušnosti. Lastnik mora biti zelo izkušen, odločen, dosleden, avtoritativen, prijazen, čustveno zrel, odgovoren, fizično aktiven, na razpolago mora imeti veliko prostega časa za druženje in ostale aktivnosti. Vzgoja ne sme biti trda, priporočljiva je pozitivna stimulacija. Primerno bivalno okolje je pesjak z dobro ograjenim vrtom. Prilagodi se bivanju v stanovanju. Potrebuje veliko gibanja (sprehod, tek, igre, trening) ter ostalih umskih in fizičnih dejavnosti. Na sprehodu je obvezna uporaba povodca.

 

Zdravje pasme

Pasma je zelo zdrava.

REDBONOV RAKUNAR (Redbone coonhound)

 

 

REDBONOV RAKUNAR

(Redbone coonhound)

 

 

 

REDBONOV RAKUNARPasme psov registrirane pri drugih organizacijah po svetu – FCI nepriznane pasme

Velikost: – samec meri od 56 do 68,5 cm
– samica meri od 53 do 66 cm
Teža: od 20,5 do 31,5 kg
Življenjska doba: od 10 do 12 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina so ZDA. Pasma je stara, saj njeni začetki segajo v 18. stoletje. Njegovi predniki so irski lisičarji, ki so na to področje prispeli s priseljenci in lokalni psi. Ime je dobil po enem izmed vzrediteljev (Peter Redbone). Uporabljajo ga za lov na medvede in rakune ter kot družinskega psa. Dobro je prilagojen za lov in delo na zahtevnih terenih (gorski teren, močvirje) v različnih vremenskih razmerah. Izven domovine je pasma slabo poznana.

 

Opis pasme

Po obliki je Redbonov rakunar srednje velik, vitek, mišičast, skladno grajen pes. Dlaka je kratka, gosta, gladka, svetleča, priležna in trda. Barva dlake: rjavo rdeča, črna. Po prsih in nogah so sprejemljive posamezne bele dlake. Dlaka ga dobro ščiti pred poškodbami in vremenskimi vplivi. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, kadar je nujno potrebno.

 

REDBONOV RAKUNAR

Karakter pasme

Po naravi je Redbonov rakunar inteligenten, učljiv, vodljiv, vesel, razmišljujoč, samozavesten, samostojen, občasno trmast, uravnovešen, vzdržljiv, delaven, odporen, prijazen, zvest, družaben, ustrežljiv, željan pozornosti in pohvale, ljubeč, nežen, potrpežljiv, prilagodljiv, gibčen, dober plavalec, močan, dober čuvaj, zaščitniški, pozoren na dogajanje v okolici, pogumen, osredotočen, energičen, aktiven, živahen (predvsem mladiči). Slabo prenaša ločenost od družine in jih ob prihodu pozdravi z glasnim lajanjem in ljubkovanjem. Dobro plava; med prsti ima plavalno kožico, obvlada tudi vzpenjanje na drevesa. Možne negativne lastnosti: žalost, destruktivno vedenje, pretirano lajanje, trmoglavost – delno pogojeno z značajem, delno z neprimerno vzgojo. slabo socializacijo, preveliko osamljenostjo in premalo aktivnosti. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan in želi z njimi preživeti čim več časa. Otroke ima zelo rad. Priporočljiv je nadzor odrasle osebe, da jih ne bi pri igri nehote poškodoval. Do tujcev je nezaupljiv in z lajanjem oznani njihovo prisotnost. Ob primerni socializaciji se dobro razume s poznanimi živalmi, manjše in prostoživeče živali bo lovil, ker ima močan lovski nagon. Lastnik mora biti odločen, dosleden, prijazen, spoštljiv, potrpežljiv, iznajdljiv, fizično aktiven (lovec, športnik), uporabljati mora zgolj pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje in druge dejavnosti. Popolno zrelost doseže v starosti okoli dveh let. Priporočljiva je zgodnja socializacija in osnovna šola poslušnosti. Primerno bivalno okolje je pesjak z visoko ograjenim vrtom, po možnosti na podeželju. Prilagodi se bivanju v stanovanju. Potrebuje veliko druženja, gibanja (sprehod, tek, lov, trening, igre, plavanje) in drugih fizičnih in umskih dejavnosti. Na sprehodu je priporočljiva uporaba povodca.

 

Zdravje pasme

Pasma je zdrava, možne so posamezne zdravstvene težave: displazija kolkov.

 

Pasma je registrirana pri:

CKC (Continental Kennel Club)
UKC (United Kennel Club)
NKC (National Kennel Club)
APRI (American Pet Registry, Inc.)
ACR (American Canine Registry)
DRA (Dog Registry of America, Inc.)
AKC (American Kennel Club)
NAPR (North American Purebred Registry, Inc.)