VALIŽANSKI OVČAR PEMBROKE

(Welsh Corgi Pembroke)

1. FCI skupina: Ovčarski in pastirski psi (razen švic. planšarskih psov)
Sekcija 1: Ovčarski psi
št. FCI standarda: 39

Velikost: samci in samice so veliki od 25 do 30 cm
Teža: – samec od 10 do 12 kg
– samica od 9 do 11 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let

Zgodovina pasme

Njegov izvor ni popolnoma dorečen, saj obstaja več podatkov. Po eni teoriji Valižanski ovčar Pembroke izvira iz švedskega Vallhunda, ki naj bi ga okoli leta 800 v Wales pripeljali Vikingi. Glede na to, da je pasma verjetno veliko starejša, je verjetno pravilnejša teorija, da naj bi ga v Wales pripeljali Kelti okoli 1200 pr. n.št. To teorijo še dodatno podkrepi dejstvo, da beseda »corgi« v keltskem jeziku pomeni pes. Obstaja še teorija, da so ga okoli leta 1100 pripeljali flamski tkalci. Dejstvo je, da se je pasma razvijala v Pembrokeshiru v Walesu. V preteklosti so ga uporabljali pri čuvanju govedi. Kot zanimivost: Pembroke in Cardigan sta bila križana okoli leta 1930.

Opis pasme

Po obliki je Valižanski ovčar Pembroke nizek, krepak in čvrsto grajen pes. Glava po obliki in videzu spominja na lisičjo. Uhlja sta pokončna in na koncu zaokrožena. Noge so krive. Dlaka je srednje dolga, ravna in z gosto podlanko. Nega ni zahtevna, primerno je občasno krtačenje in kopanje po potrebi. Barve: rdeča, barva soboljevine, svetlo rjava, črno rjava, možne so tudi lise bele barve na glavi in gobcu.

Karakter pasme

Po naravi je Valižanski ovčar Pembroke kljub svoji majhnosti močan, živahen, pozoren, inteligenten, poslušen, vdan, zvest, pogumen in zaščitniški. Nekaj negativnih značajskih lastnosti: včasih prevlada njegova potepuška kri, zato lahko postane nemiren in razdražljiv, včasih pa lahko postane tudi preveč zaščitniški in ima zaradi tega težave. Pasma je zelo primerna za šolanje. Hitro se učijo novih vaj in zelo radi sodelujejo s svojim vodnikom.

Zdravje pasme

Z zdravjem nima posebnih težav in ni nagnjen k dednim boleznim.

VALIŽANSKI OVČAR CARDIGAN

(Welsh Corgi Cardigan)

1. FCI skupina: Ovčarski in pastirski psi (razen švic. planšarskih psov)
Sekcija 1: Ovčarski psi
št. FCI standarda: 38

Velikost: Idealna velikost tako samca kot samice je 30 cm
Teža: od 10 do 12 kg
Življenjska doba: od 14 do 16 let

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Velika Britanija.

Opis pasme

Valižanski ovčar Cardigan je majhen in ima, glede na svojo višino, dolgo telo z lisičjim repom. Tudi glava je po obliki lisičja, s pokončnima in velikima uhljema. Barve: Vse barve, z ali brez belih oznak, vendar bela barva ne sme prevladovati. Dlaka je kratka do srednje dolga, trda, vodoodporna, z dobro podlanko. Obsega vse barve, poleg tega ima lahko tudi bele lise, vendar bela barva ne sme prevladovati. Nega ni zahtevna, saj obsega občasno krtačenje in po potrebi kopanje.

Karakter pasme

Po naravi je Cardigan pozoren, inteligenten, zanesljiv, ljubeč, zaščitniški do otrok, prijazen in pogumen. Ob prijaznem pristopu je zelo učljiv. Do tujcev je nezaupljiv. Najbolj je zadovoljen v domačem okolju in ob stalnem sožitju z lastnikom in njegovo družino. Spada med pasmo, ki je primerna za začetnike in družine z otroci. Potrebuje veliko pozornosti in ljubezni. Pri njegovi vzgoji moramo biti dosledni od začetka, sicer postane zelo neubogljiv.

Zdravje pasme

Z zdravjem nima posebnih težav in ni nagnjen h genetskim boleznim. Možne so težave s hrbtenico.

BOBTAIL – STAROANGLEŠKI OVČAR

(Old English Sheepdog – Bobtail)

1. FCI skupina: Ovčarski in pastirski psi (razen švic. planšarskih psov)
Sekcija 1: Ovčarski psi
št. FCI standarda: 16

Velikost: – samec meri vsaj 61 cm
– samica meri vsaj 56 cm
Teža: – samec do 52 kg
– samica do 30 kg
Življenjska doba: od 10 do 12 let

Zgodovina pasme

Staroangleški ovčar – Bobtail izvira iz Rusije, Baltika ali Francije, časovno okoli leta 1800. Ustvarjen je bil s križanjem Bearded Collija. V Angliji je bil uporabljan kot ovčar in govedar. Njegovo ime Bobtail je nastalo zaradi prirezanega repa. Kmetje so uporabljali njegovo postriženo dlako za odeje in izdelavo oblačil. Ker dobro prenaša mraz, je bil priznan čuvaj severnih jelenov.

Opis pasme

Barva dlake obsega vse odtenke sive, modre, modre z belimi lisami. Nega njegove obilne, goste, mehke in dolge dlake je precej zahtevna, saj potrebuje veliko krtačenja in česanja – do 5 ur tedensko. Priporočljivo je tudi mesečno kopanje.

Karakter pasme

Njegov značaj je dober, saj slovi, kot nežen, ljubezniv, prijateljski, inteligenten, zvest in zaščitniški ter izreden ljubitelj otrok. Zaradi njegove zaščitniške narave do otrok, so ga v Ameriki imenovali »varuška« (Nanny). Zelo je temperamenten, vendar prilagodljiv. Zaradi svojih genov čuvaja, zelo skrbi za družino, ki ji pripada. Najbolj je zadovoljen, če ostaja doma, na svojem teritoriju. S primerno motivacijo in veliko potrpežljivostjo dosega pri učenju lepe rezultate, potrebuje pa izkušenega trenerja.

Zdravje pasme

Zdravje mu rado ponagaja, saj je podvržen več težavam: displazija kolkov, entropija (uvihanje vek navznoter), gluhost, hemofilija.

SLOVAŠKI ČUVAČ

(Slovenský Cuvac – Slovakian Chuvach)

1. FCI skupina: Ovčarski in pastirski psi (razen švic. planšarskih psov)
Sekcija 1: Ovčarski psi
št. FCI standarda: 142

Velikost: – samec meri nad 65 cm
– samica nad 62 cm
Teža: – samec okoli 55 kg
– samica je nekoliko lažja od samca
Življenjska doba: do 12 let

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Slovaška.

Opis pasme

Slovaški čuvač je po izgledu velik, močan in skladen pes, ki se ponaša z močno glavo in repom bogatim z dlako. Barve je vedno bele. Dlaka je srednje dolga in ravna, lahko tudi nekoliko valovita. Nega ni zahtevna, saj zadostuje tedensko krtačenje in kopanje po potrebi.

Karakter pasme

Po značaju je Slovaški čuvač inteligenten, samozavesten, samostojen, uravnovešen, temperamenten, dober, nepopustljiv in oster čuvaj, zvest družabnik in spremljevalec, rad ima otroke in je načeloma prijazen do njih in igriv. Do manjših psov je strpen, v odnosu z večjimi psi hoče prevzeti vodilno vlogo. Do tujih ljudi je zadržan. Svoj teritorij brani za vsako ceno. Za učenje je dojemljiv, vendar ne trpi dolgotrajnega treninga. Pri vzgoji je potrebno veliko potrpljenja, osnovno šolanje popolnoma zadostuje za primerno socializacijo. Vsekakor pa mu je potrebno pokazati, kdo je gospodar, sicer rad prevzame vlogo alfe. Primeren je za vse, ki si želijo naravne pse, kateri so samostojni in se ne podrejajo radi. Kadar je preveč osamljen, začne delati škodo (grize in raznaša stvari). Idealno okolje je velik, ograjen vrt.

Zdravje pasme

Posebnih problemov z zdravjem ni, opozoriti pa je potrebno na novo pravilo mednarodnih predpisov, po katerem je obvezno slikanje kolkov in komolcev ter pregled oči.

Pasma SCHIPPERKE –>

SCHIPPERKE

(Schipperke)

1. FCI skupina: Ovčarski in pastirski psi (razen švic. planšarskih psov)
Sekcija 1: Ovčarski psi
št. FCI standarda: 83

Velikost: – samec meri od 25 do 30 cm
– samica meri od 20 do 25 cm
Teža: – samec od 5 do 8 kg
– samica od 3 do 5 kg
Življenjska doba: več kot 15 let

Zgodovina pasme

Domovina pasme Schipperke je Belgija. Prvotno so ga uporabljali za čuvaja živine, poleg tega je po hiši lovil miši in podgane. Svojo popularnost je pričel razvija leta 1885, ko ga je belgijska kraljica Maria Henrietta pripeljala na razstavo v Bruslju. Pasemski standard je pridobil leta 1888. V sodobnem času slovi kot dober čuvaj, službeni in družinski pes ter družabnik.

Opis pasme

Zgradba telesa je skladna, ima kratek, raven in močan hrbet, širok in dolg vrat, lisičji obraz, trikotna in pokončna ušesa. Njegova dlaka je gosta, trda, svetleča, debela in ima debelo podlanko. Barva je vedno črna. Dlaka ne potrebuje posebne nege, zadostuje redno krtačenje in po potrebi striženje krempljev. Dlaka nima vonja, niti kadar je moker.

Karakter pasme

Po naravi je Schipperke inteligenten, pozoren, pogumen, zvest, samozavesten, previden, priden in dojemljiv pri delu ter učenju, živahen, aktiven, vzdržljiv, radoveden, nežen, prijazen in zaščitniški do otrok in skrbnikov. Do tujcev je nezaupljiv. Zelo rad laja. Potrebuje veliko gibanja, predvsem teka brez povodca in igre. Je dober spremljevalec, ki uživa v teku ob kolesu, rolanju, rad potuje in dobro prenaša vožnjo (v avtu, na barki). Kadar ni navajen družbe otrok, nad njimi ni preveč navdušen. V primeru, da je dobro socializiran, se primerno obnaša v družbi drugih psov, čeprav želi prevzeti dominantno vlogo. Zelo rad preganja mačke, ptiče, perjad in lovi druge živali, kot npr. ježe, žabe, hrošče, kobilice in martinčke. Potrebuje dosledno, vendar prijazno vzgojo. Zelo je navezan na lastnika in družinske člane in želi biti neprestano v njihovi družbi. Ves čas mora čutiti ljubezen svojih lastnikov. Primeren je za življenje v stanovanju in na prostem – ni občutljiv na vremenske spremembe.

Zdravje pasme

Spada med zelo zdrave pasme psov.

ŠETLANDSKI OVČAR

(Shetland Sheepdog)

1. FCI skupina: Ovčarski in pastirski psi (razen švic. planšarskih psov)
Sekcija 1: Ovčarski psi
št. FCI standarda: 88

Velikost: – samec meri do 37 cm
– samica meri do 35,5 cm
Življenjska doba: od 13 do 15 let

Zgodovina pasme

Njegova domovina so Shetlandski otoki na Škotskem. Šetlandski ovčar je bil vzgojen s križanjem različnih pasem s ciljem, vzgojiti čuvaja čred na zahtevnem ozemlju tega otočja. Njegovo ljubkovalno ime je Sheltie in nekateri ga imajo za »malega« bratca Škotskega ovčarja. V sedanjem času je poznan predvsem kot družinski pes.

Opis pasme

Šetlandski ovčar ima prelepo dolgo dlako, ki je še posebej okoli vratu in pod vratom zelo bogata. Dlaka je dvojna: zunanja je dolga, ravna in trda; podlanka mehka, kratka in gosta. Barva dlake je najpogosteje saboljevo bela, poznana je tudi tribarvna varianta: črno-bela z rjavimi oznakami, čista srebrna s poškropljeno črno ali črnimi lisami (blue merle) ter črno-bela ali črno-rjava. Nega ni preveč zahtevna, zadošča redno krtačenje. Psa ne kopamo.

Karakter pasme

Po karakterju Šetlandski ovčar blesti kot zvest spremljevalec, izredno inteligenten, zelo učljiv, nevsiljiv, ubogljiv, ustrežljiv, vdan in živahen. Negativna lastnost bi lahko bila njegova plahost, ki jo z zgodnjo in primerno vzgojo preprečimo. Primeren je tudi za začetnike, najlepše pa se bo ujel z nežnim in mirnim lastnikom. Slovi kot dober čuvaj, ki z lajanjem opozarja na nevarnost. Do tujcev je zadržan. Najlepše uspehe pri šolanju dosežemo z motivacijo in veliko pohvale. Svoji družini je močno predan, rad ima otroke, razen, če so le-ti agresivni – takrat se raje umakne. Primeren je za bivanje v stanovanju. Ves čas potrebuje družbo človeka. Do živali, ki jih pozna je prijazen, do neznanih pa nezaupljiv.

Zdravje pasme

Posebne zdravstvene težave niso poznane, ni nagnjen h genetskim boleznim.