SKYE TERIER (Skye Terrier)

FCI 3

Pasma SKYE TERIER –>

 

SKYE TERIER

(Skye Terrier)

 

 

3. FCI skupina: Terierji
Sekcija 2: Majhni terierji
št. FCI standarda: 75

Velikost: do 26 cm
Teža: od 8,5 do 10,5 kg
Življenjska doba: okoli 14 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Škotska, otok Skye ob zahodni škotski obali. Skye terier spada med najstarejše pasme terierjev. Uporabljali so ga za lov na lisice, vidre, podlasice in jazbece ter za čuvanje živine. Priljubljen je bil na škotskem in angleškem dvoru. Največjo popularnost je dosegel v 19. stoletju. V sedanjem času je predvsem družni pes. Spada med redke pasme.

 

Opis pasme

Po izgledu je Skye terier srednje velik pes z dolgim telesom, veliko glavo in kratkimi nogami. Dlaka je dolga (5,5 cm), ravna in trda. Podlanka je kratka, volnata in gosta. Barva dlake: črna ali siva. Nega ni zahtevna, saj obsega tedensko krtačenje, odstranjevanje dlak iz ušes, po potrebi trimanje in striženje. Dlaka jih ščiti pred vremenskimi vplivi.

 

Karakter pasme

Po naravi je Skye terier miren, srednje inteligenten, srednje učljiv, dober čuvaj in lovec, aktiven, gibčen, včasih lenoben, eleganten, dostojanstven, spreten, delaven, vzdržljiv, močan. Lastniku in družinskim članom je neizmerno zvest. Možna negativna lastnost: popadljivost. Značilno je, da za gospodarja priznava samo eno osebo. Ob primerni socializaciji ni težav pri druženju z drugimi živalmi. Do tujcev so nezaupljivi. V odnosu do otrok njegovo obnašanje ni najprimernejše, saj občasno lahko postane popadljiv. Primeren je lastnik, ki ima veliko potrpljenja, vztrajnosti, uporablja doslednost, ima dovolj časa za druženje, je odločen ter pri vzgoji uporablja pozitivno stimulacijo. Potrebuje dolge sprehode in druge aktivnosti. Primerno je katerokoli bivalno okolje.

 

Zdravje pasme

Pasma spada med zelo zdrave in odporne. Možna so gensko pogojen težave z očmi.

SEALYHAMSKI TERIER (Sealyham Terrier)

FCI 3

Pasma SEALYHAMSKI TERIER –>

 

SEALYHAMSKI TERIER

(Sealyham Terrier)

 

 

3. FCI skupina: Terierji
Sekcija 2: Majhni terierji
št. FCI standarda: 74

Velikost: do 31 cm
Teža: od 7 do 9 kg
Življenjska doba: do 15 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Velika Britanija. Pasmo Sealyhamski terier je vzredil stotnik John Edwards iz Pembokeshira, in sicer s križanjem dinmontskega in zahodnovišavskega terierja, francoskega baseta in corgija. Vzrejen je bil za lov na lisice in jazbece. Spada med stare pasme, saj njegov izvor sega v začetek 18. stoletja. Uradni standard pasme je bil priznan leta 1910. Največjo popularnost je dosegel po prvi svetovni vojni, saj je bil priljubljen med člani kraljeve družin in med igralskimi zvezdami. Obstaja majhno število predstavnikov te pasme (leta 2008 je bilo v Veliki Britaniji le 43 psov) in spada med ogrožene avtohtone pasme. V sodobnem času je predvsem družni pes.

 

Opis pasme

Po izgledu je Sealyhamski terier krepko grajen pes s kratko glavo in nogami. Dlaka je dolga, trda in dvojna (podlanka). Barva dlake: bela, bela z rumenimi, modrimi ali sajastimi oznakami po glavi in ušesih. Dlaka je vremensko odporna.

 

Karakter pasme

Po naravi je Sealyhamski terier družaben, glasen, močnega karakterja, zvest, učljiv, tovariški, pogumen, zaščitniški. Svojega gospodarja in družinske člane ima zelo rad. Ob primerni socializaciji se dobro ujame z drugimi živalmi, tudi z mačkami in ptiči. Primerno je vsakršno bivalno okolje.

 

Zdravje pasme

Pasma spada med zelo zdrave in odporne. Možna so gensko pogojen težave z očmi.

RESASTI FOKSTERIER (Fox Terrier – Wire)

FCI 3

Pasma RESASTI FOKSTERIER –>

 

RESASTI FOKSTERIER

(Fox Terrier – Wire)

 

 

3. FCI skupina: Terierji
Sekcija 1: Veliki in srednji terierj
št. FCI standarda: 169

Velikost: do 39,5 cm
Teža: do 8,5 kg
Življenjska doba: 15 let, lahko tudi več

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Velika Britanija. Resasti Foksterier spada med stare pasme psov. Prvi predstavniki te pasme so se pojavili že okoli leta 1700. Ime Foksterier v bistvu uporabljamo za dve različni pasmi: za kratkodlakega foksterierja (Smooth) in resastega foksterierja (Wire). Vzrejena sta bila neodvisno drug od drugega. Obe pasmi sta se močno razširili po celotni Angliji in drugod po svetu. Po videzu sta si zelo podobni, bistvena razlika je v kožuhu. Resasti foksterier je bil vzrejen za pogon lisic iz rovov. Med lovom so pse prenašali v košarah na konju. V današnjem času ga uporabljajo za lov, kot terapevtske pse, v športnih dejavnostih in kot družinskega spremljevalca.

 

Opis pasme

Po videzu je Resasti Foksterier kompakten in skladno grajen. Dlaka je gosta, trda, rahlo valovita, srednje dolga. Podlanka je zelo mehka. Dlake ne menja, zato je potrebno redno trimanje, da dlaka ostane kvalitetna. Striženje s strojčkom ni primerno. Nega dlake je kar zahtevna, saj obsega redno krtačenje ter primerno krajšanje in oblikovanje dlake (štirikrat letno). Po vsakokratnem kopanju na mokro dlako nanesemo sadreno moko in pokrijemo z odejo. Po uri ali dveh suho dlako natančno skrtačimo. Barva dlake: predvsem bela, bela s črnimi in rjavimi površinami.

 

Karakter pasme

Po naravi je Resasti Foksterier zelo inteligenten, aktiven, samozavesten, precej zaverovan sam vase, igriv, učljiv, ubogljiv kadar se mu zahoče, živahen, hiperaktiven, pogumen, raziskovalen, samostojen. Možne negativne lastnosti: neposlušnost pri izvajanju ukazov, predvsem kadar se igra ali zazna plen, potepanje, lajanje. Lastniku je zelo zvest, ostale družinske člane ima zelo rad in želi biti neprestano v njihovi družbi. Odnos do otrok je ponavadi dober in nadvse uživa v igri z njimi. Do tujcev je nezaupljiv in glasno oznani njihov prihod na svoj teritorij, vendar ni napadalen brez razloga. Odnos do drugih psov ni najboljši, saj so navadno do njih agresivni, ravno tako ni najboljšega sožitja do drugih živali, ker pri tej pasmi močno prevladuje lovski nagon. Lastnik mora imeti izkušnje s temperamentnimi psi, biti mora odločen, dosleden, prijazen in športno aktiven. Priporočljivo je šolanje pri izkušenem inštruktorju. Dobri rezultati bodo doseženi ob pogoju, da vzgoja poteka preko igre, saj psi te pasme ne marajo dolgočasnih vaj in zato dosegajo boljše rezultate ob zabavi. Primerno bivalno okolje je hiša z ograjenim vrtom, čeprav se prilagodi tudi na bivanje v stanovanju. Vsekakor mora prebivati skupaj z ljudmi, saj ne prenaša, da je izoliran od njih. Poudariti je potrebno, da potrebuje veliko prostora za gibanje in igranje ter dolge sprehode.

 

Zdravje pasme

Spada med zdrave pasme, možni pa so določeni zdravstveni problemi, kot npr.: alergije in nagnjenost k gluhosti (predvsem pri belih predstavnikih).

PARSON RUSSELL TERIER (Parson Russell Terrier)

FCI 3

Pasma PARSON RUSSELL TERIER –>

 

PARSON RUSSELL TERIER

(Parson Russell Terrier)

 

 

3. FCI skupina: Terierji
Sekcija 1: Veliki in srednji terierji
št. FCI standarda: 339

Velikost: – samec meri od 34 do 38 cm
– samica meri od 31 do 35 cm
Teža: od 6 do 8 kg
Življenjska doba: okoli 15 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Anglija. Parson Russell terier spada med stare pasme, saj izvira z začetka 19. stoletja. Z vzrejo je leta 1819 pričel Jack Russel. Vzredil je pasmo z izrazitim lovskim značajem. Pasma je bila uradno priznana leta 1990. V današnjem času ga uporabljajo poleg lova, kot športnega (flyball, agilitiy) in družinskega psa.

 

Opis pasme

Po izgledu je Parson Russell terier majhne, lepo grajene postave. Dlaka je resasta. Barva dlake: bela z rjavimi ali črnimi lisami (dovoljeni sta tudi obe barvi hkrati) po glavi, lahko tudi na zadnjem delu trupa in po repu. Nega ni zahtevna, zadošča tedensko krtačenje, občasno trimanje.

 

Karakter pasme

Po naravi je Parson Russell terier zelo inteligenten, živahen, igriv, dober čuvaj svojega teritorija, učljiv, pogumen, previden, radoveden, vztrajen. Ob nepravilni vzgoji lahko postane agresiven, neposlušen, trmast, samovoljen pri odločitvah. Poudariti je potrebno, da tako kot ostali terierji, ne prenaša grobega ravnanja. Na gospodarja je zelo navezan. Otroke ima zelo rad in uživa v igri z njimi, vendar pa morajo otroci vedeti, kaj smejo in kaj ne (prepovedano je motenje med hranjenjem in spanjem, ne mara dvigovanja in prenašanja). Priporočljiv je nadzor odrasle osebe. Do drugih živali ima dober odnos, kljub temu je prav, da je med sprehodom na povodcu, saj so nekateri napadali do drugih psov. Ne mara manjših hišnih živali, saj mu pomenijo plen. Do tujcev je nezaupljiv, dokler jih ne spozna. Primeren je lastnik z izkušnjami, ki je odločen, discipliniran, aktiven, prijazen (pozitivna stimulacija) in ima dovolj časa za druženje. Primerno bivalno okolje je hiša z vrtom, ki je ograjen z dovolj visoko ograjo. Potrebuje veliko gibanja in igre, sicer se dolgočasi in prične uničevati stvari.

 

Zdravje pasme

Možni zdravstveni problemi: težave s koleni, kolensko pogačico in z očmi (dedno).

NORWIŠKI TERIER (Norwich Terrier)

FCI 3

Pasma NORWIŠKI TERIER –>

 

NORWIŠKI TERIER

(Norwich Terrier)

 

 

3. FCI skupina: Terierji
Sekcija 2: Majhni terierji
št. FCI standarda: 72

Velikost: do 26 cm
Teža: od 5 do 7 kg
Življenjska doba: okoli 16 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Velika Britanija. Njegov izvor ni popolnoma dokumentiran, kaže pa, da so njegovi predniki tudi irski, mejni in cairnski terier. V viktorijanski dobi je bil zelo priljubljen med študentih iz Cambridga. Po prvi svetovni vojni se je Norwiški terier razširil tudi v ZDA. Uradni standard pasme je bil priznan četa 1932. Leta 1965 je bila pasma ločena od norfolškega terierja, za katerega so značilni povešeni uhlji. Včasih so ga uporabljali kot čuvaja in za lov na manjše živali. Pasma je redka (pri posamezni kotitvi se v povprečju izležeta le dva mladiča). V Sloveniji je registrirano cca 8 predstavnikov te pasme, ki vsi izhajajo iz istega legla. V sedanjem času je predvsem razstavni in družni pes.

 

Opis pasme

Po izgledu je Norwiški terier majhen, močan in čvrsto grajen pes z močnimi kostmi, s kratkim hrbtom in nogami. Dlaka je trda, resasta, ravna, priležna; podlanka je gosta. Dlaka je po glavi kratka, po plečih in vratu pa daljša in razmršena. Barva dlake: črna, čreslovinasta, melirana, vsi odtenki rdeče, pšenično rumena. Bele oznake niso zaželene. Nega ni zahtevna, saj zadošča redno krtačenje, striženje dlake ni potrebno. Zanimivo je, da se njegova dlaka redko umaže.

 

Karakter pasme

Po naravi je Norwiški terier prijazen, zanesljiv, živahen, prijeten, dober čuvaj, pogumen, uravnovešen, učljiv, ljubezniv, aktiven. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Otroke ima rad. V odnosu do drugih živali navadno ni težav. S tujci hitro naveže kontakt, čeprav vedno opozori na njihov prihod. Najprimernejše bivalno okolje je stanovanje, čeprav se prilagodi vsakemu okolju. Primeren je lastnik, ki je dosleden, odločen, ljubezniv (pozitivna stimulacija), aktiven in ima dovolj prostega časa za druženje. Pes potrebuje dovolj sprehodov in drugih aktivnosti.

 

Zdravje pasme

Posebnih težav z zdravjem nima, razen nagnjenost k debelosti, zato je potrebno paziti pri prehrani.

NORFOLŠKI TERIER (Norfolk Terrier)

FCI 3

Pasma NORFOLŠKI TERIER –>

 

NORFOLŠKI TERIER

(Norfolk Terrier)

 

 

3. FCI skupina: Terierji
Sekcija 2: Majhni terierji
št. FCI standarda: 272

Velikost: okoli 25 cm
Teža: od 10 do 12 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Velika Britanija. Norfolški terier je bil vzrejen s križanjem norfolk in norwiškega terierja. Leta 1964 so pasmi ločili. Uradni standard pasme je bil priznan leta 1979. Zaradi njegove majhnosti je bil uporaben pri preganjanju lisic iz brlogov. V sedanjem času ga uporabljajo za lov in kot družinskega psa.

 

Opis pasme

Po izgledu je Norfolški terier majhen, nizek, kompaktno oblikovan in močan pes. Dlaka je srednje dolga, trda, ravna, priležna, nepremočljiva. Okrog vratu je venec daljše in ostre dlake. Barva dlake: vsi odtenki rdeče, pšenična, črno čreslovinasta (black & tan), rdeče siva. Bele lise niso zaželene. Nega: dnevno krtačenje, kopanje samo kadar je nujno.

 

Karakter pasme

Po naravi je Norfolški terier prijazen, hudomušno nagajiv, zvest, pogumen, aktiven, sproščen, uravnotežen, učljiv, igriv, vztrajen, učljiv, temperamenten, delaven, energičen, dober lovec. Možne negativne lastnosti: dominantnost – posledično tesnobnost ob ločitvi, ljubosumje, kopanje lukenj. Lastniku je zelo zvest, ostale člane družine ima zelo rad. Uživa v druženju in igri z otroki. Z ostalimi živalmi se dobro ujame, razen z malimi, ki mu pomenijo plen. Primeren je lastnik, ki je odločen, dosleden, avtoritativen in uporablja pozitivno stimulacijo. Primerno je katerokoli bivalno okolje, čeprav je v stanovanju zelo živahen. Potrebuje aktivne sprehode, da potroši svojo energijo.

 

Zdravje pasme

Možne težave z zdravjem: genetsko pogojene bolezni oči.