RESASTI PRITLIKAVI JAZBEČAR (Dachshund – Zwerg – Rauhaar)

FCI 4

Pasma RESASTI PRITLIKAVI JAZBEČAR –>

 

RESASTI PRITLIKAVI JAZBEČAR

(Dachshund – Zwerg – Rauhaar)

 

 

4. FCI skupina: Jazbečarji
Sekcija 1: Jazbečarji
št. FCI standarda: 148

Teža: od 3,5 do 4 kg
(prsni obseg znaša do 30 cm)
Življenjska doba: od 12 do 15 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Nemčija. Resasti pritlikavi jazbečar spada med stare pasme psov, saj so njegovi predniki obstajali že v starem Egiptu (2300 let pr. n. št.). Nastal je s križanjem nemških, francoskih in angleških lovskih psov in terierjev, okoli 16. stoletja. Predhodniki današnje pasme so bili precej večji, sedanjo obliko so pridobili z načrtno vzrejo. Uporabljali so ga predvsem za lov na manjše živali saj se je zaradi svoje majhnosti dobro znašel tudi v rovih. Standard jazbečarja je bil v Nemčiji objavljen leta 1879. V sedanjem času je predvsem družinski pes, uporabljajo ga tudi za lov. Razširjen je po vsem svetu.

 

Opis pasme

Po obliki je Resasti pritlikavi jazbečar nizek, podolgovat, kratkih nog, z dolgim gobcem, ozko glavo in povešenim repom, hrbet je raven, malo izbočen nad ledji. Postava je krepka, precej mišičasta. Dlaka je kratka, gosta, resasta. Podlanka je gosta. Barva dlake: rdeča, siva, rjava. Nega obsega redno krtačenje in občasno brisanje z vlažno krpo.

 

Karakter pasme

Po naravi je Resasti pritlikavi jazbečar pogumen, oster, živahen, radoveden, prijazen, inteligenten, zabaven, ljubezniv, družaben, ima lovski nagon, igriv, aktiven, učljiv, občutljiv na krivice in grobosti, nežen, vesel, zaščitniški, poslušen, zvest, ljubezniv, pozoren na okolico. Ob motečih šumih ali prihodu neznanca glasno laja. Možne negativne lastnosti: uničevalnost, če je preveč osamljen, trma, napadalnost do drugih psov, trma, plašnost, lenost, kopanje lukenj, neposlušnost. S psi se dobro razume. Na lastnika je izredno navezan. Dobro se razume z večjimi otroci, pri manjših otrocih pa je potrebna previdnost, saj ga pri igri, zaradi njegove majhnosti, lahko nehote poškodujejo. Primerno bivalno okolje je hiša ali stanovanje. Primeren je lastnik, ki je odločen, dosleden, prijazen, strpen, potrpežljiv, vztrajen, uporablja pri vzgoji pozitivno stimulacijo in raznolikost vadbe ter ima na razpolago veliko prostega časa za druženje in aktivnosti. Potrebuje dnevne sprehode, igro in druge aktivnosti.

 

Zdravje pasme

Možne zdravstvene težave: entropija, tumorji dlesni, bolezni hrbtenice (ukleščenje diska, delna ali popolna paraliza. Pomembno je, da ga ne navadimo hoje po stopnicah in skakanja, poleg tega je pomembno pravilno prijemanje in dvigovanje psa. Ostale možne težave z zdravjem: bolezni srca, težave s sečevodom, diabetes. Poskrbeti je potrebno za primerno prehrano, saj je pasma nagnjena k debelosti.

RESASTI KUNČJI JAZBEČAR (Dachshund – Kaninchen – Rauhaar)

FCI 4

Pasma RESASTI KUNČJI JAZBEČAR –>

 

RESASTI KUNČJI JAZBEČAR

(Dachshund – Kaninchen – Rauhaar)

 

 

4. FCI skupina: Jazbečarji
Sekcija 1: Jazbečarji
št. FCI standarda: 148

Velikost: do 25 cm
Teža: do 6 kg
(obseg prsi znaša do 35 cm)
Življenjska doba: od 12 do 15 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Nemčija. Resasti kunčji jazbečar spada med stare pasme, saj so njegovi predniki obstajali že v starem Egiptu(2300 let pr. n. št.). Nastal je s križanjem nemških, francoskih in angleških lovskih psov in terierjev, okoli 16. stoletja. Predhodniki današnje pasme so bili precej večji, sedanjo obliko so pridobili z načrtno vzrejo. Uporabljali so ga predvsem za lov na manjše živali saj se je zaradi svoje majhnosti dobro znašel tudi v rovih. Standard jazbečarja je bil v Nemčiji objavljen leta 1879. V sedanjem času je predvsem družinski pes, uporabljajo ga tudi za lov. Razširjen je po vsem svetu.

 

Opis pasme

Po obliki je Resasti kunčji jazbečar nizek, podolgovat, kratkih nog, z dolgim gobcem, ozko glavo in povešenim repom, hrbet je raven, malo izbočen nad ledji. Postava je krepka, precej mišičasta. Dlaka je kratka, gosta, resasta. Podlanka je gosta. Barva dlake: rdeča, sivkasta, rjavkasta. Nega obsega redno krtačenje in občasno brisanje z vlažno krpo.

 

Karakter pasme

Po naravi je Resasti kunčji jazbečar pogumen, oster, živahen, radoveden, prijazen, inteligenten, zabaven, pogumen, ljubezniv, družaben, ima lovski nagon, igriv, aktiven, učljiv, občutljiv na krivice in grobosti, nežen, vesel, zaščitniški, poslušen, zvest, učljiv, ljubezniv, pozoren na okolico. Ob motečih šumih ali prihodu neznanca glasno laja. Možne negativne lastnosti: uničevalnost, če je preveč osamljen, trma, napadalnost do drugih psov, trma, plašnost, lenost, kopanje lukenj, neposlušnost. S psi se dobro razume. Na lastnika je izredno navezan. Dobro se razume z večjimi otroci, pri manjših otrocih pa je potrebna previdnost, saj ga pri igri, zaradi njegove majhnosti, lahko nehote poškodujejo. Primerno bivalno okolje je hiša ali stanovanje. Primeren je lastnik, ki je odločen, dosleden, prijazen, strpen, potrpežljiv, vztrajen, uporablja pri vzgoji pozitivno stimulacijo in raznolikost vadbe ter ima na razpolago veliko prostega časa za druženje in aktivnosti. Potrebuje dnevne sprehode, igro in druge aktivnosti.

 

Zdravje pasme

Možne zdravstvene težave: entropija, tumorji dlesni, bolezni hrbtenice (ukleščenje diska, delna ali popolna paraliza. Pomembno je, da ga ne navadimo hoje po stopnicah in skakanja, poleg tega je pomembno pravilno prijemanje in dvigovanje psa. Ostale možne težave z zdravjem: bolezni srca, težave s sečevodom, diabetes. Poskrbeti je potrebno za primerno prehrano, saj je pasma nagnjena k debelosti.

RESASTI JAZBEČAR (Dachshund – Standard – Rauhhaar)

FCI 4

Pasma RESASTI JAZBEČAR –>

 

RESASTI JAZBEČAR

(Dachshund – Standard – Rauhhaar)

 

 

4. FCI skupina: Jazbečarji
Sekcija 1: Jazbečarji
št. FCI standarda: 148

Velikost: od 25 do 27 cm
Teža: do 9 kg
(obseg trupa je nad 35 cm)
Življenjska doba: od 12 do 15 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Nemčija. Resasti jazbečar spada med stare pasme, saj so njegovi predniki obstajali že v starem Egiptu (2300 let pr. n. št.). Nastal je s križanjem nemških, francoskih in angleških lovskih psov in terierjev, okoli 16. stoletja. Predhodniki današnje pasme so bili precej večji, sedanjo obliko so pridobili z načrtno vzrejo. Predstavnik te pasme je bil križan s pritlikavim šnavcerjem in Dandie Dinmont terierjem, tako so vzredili močneje odlakanega psa, ki je dobro zaščiten med lovom v rovih, poleg tega pa je tudi dober, pogumen in oster lovec na glodalce. Uporabljali so ga predvsem za lov na manjše živali, saj se je zaradi svoje majhnosti dobro znašel tudi v rovih. Standard jazbečarja je bil v Nemčiji objavljen leta 1879. V sedanjem času je predvsem družinski pes, uporabljajo ga tudi za lov, saj je od vseh jazbečarjev najbolj primeren za lov na jazbece, lisice, zajce itd.

 

Opis pasme

Po obliki je Resasti jazbečar nizek, podolgovat, kratkih nog, z dolgim gobcem, ozko glavo in povešenim repom, hrbet je raven, malo izbočen nad ledji. Postava je krepka, precej mišičasta. Dlaka je debela, resasta, močno priležna. Na gobcu je dlaka daljša in tvori brado, obrvi so košate, na repu je dlaka gladka in priležna. Podlanka je nežna. Barva dlake: črna z ožigi in dimasta (podobna barvi divjega prašiča). Nega ni zahtevna, saj obsega redno krtačenje, občasno brisanje z vlažno krpo in dvakrat letno trimanje.

 

Karakter pasme

Po naravi je Resasti jazbečar pogumen, oster, bojevit, živahen, radoveden, prijazen, samostojen, razmišljujoč, zelo inteligenten, močno čustveno razvit, zabaven, pogumen, ljubezniv, družaben, ima izrazit lovski nagon, igriv, aktiven, učljiv, občutljiv na krivice in grobosti, nežen, vesel, zaščitniški, poslušen, zvest, učljiv, ljubezniv, pozoren na okolico, vztrajen, tovariški. Ob motečih šumih ali prihodu neznanca glasno laja. Ima močno razvite vohalne sposobnosti. Možne negativne lastnosti: uničevalnost, če je preveč osamljen, trma, napadalnost do drugih psov, trma, plašnost, lenost, kopanje lukenj, neposlušnost, ljubosumnost. S psi se dobro razume. Na lastnika je izredno navezan. Dobro se razume z večjimi otroci, pri manjših otrocih pa je potrebna previdnost, saj ga pri igri, zaradi njegove majhnosti, lahko nehote poškodujejo. Primerno bivalno okolje je hiša z dobro ograjenim vrtom ali izoliran pesjak. Na sprehodu mora biti obvezno na povodcu. Potrebuje veliko gibanja, zaposlitev in drugih aktivnosti. Primeren je lastnik, ki je odločen, dosleden, prijazen, strpen, potrpežljiv, vztrajen, uporablja pri vzgoji pozitivno stimulacijo in raznolikost vadbe ter ima na razpolago veliko prostega časa za druženje in aktivnosti.

 

Zdravje pasme

Možne zdravstvene težave: entropija, tumorji dlesni, bolezni hrbtenice (ukleščenje diska, delna ali popolna paraliza. Pomembno je, da ga ne navadimo hoje po stopnicah in skakanja, poleg tega je pomembno pravilno prijemanje in dvigovanje psa. Ostale možne težave z zdravjem: bolezni srca, težave s sečevodom, diabetes. Poskrbeti je potrebno za primerno prehrano, saj je pasma nagnjena k debelosti.

KRATKODLAKI PRITLIKAVI JAZBEČAR (Dachshund – Zwerg – Kurzhaar)

FCI 4

Pasma KRATKODLAKI PRITLIKAVI JAZBEČAR –>

 

KRATKODLAKI PRITLIKAVI JAZBEČAR

(Dachshund – Zwerg – Kurzhaar)

 

 

4. FCI skupina: Jazbečarji
Sekcija 1: Jazbečarji
št. FCI standarda: 148

Teža: od 3,5 do 4 kg
(prsni obseg znaša do 30 cm)
Življenjska doba: od 12 do 15 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Nemčija. Kratkodlaki pritlikavi jazbečar spada med stare pasme, saj so njegovi predniki obstajali že v starem Egiptu (2300 let pr. n. št.). Nastal je s križanjem nemških, francoskih in angleških lovskih psov in terierjev, okoli 16. stoletja. Predhodniki današnje pasme so bili precej večji, sedanjo obliko so pridobili z načrtno vzrejo. Uporabljali so ga predvsem za lov na manjše živali saj se je zaradi svoje majhnosti dobro znašel tudi v rovih. Standard jazbečarja je bil v Nemčiji objavljen leta 1879. V sedanjem času je predvsem družinski pes, uporabljajo ga tudi za lov. Razširjen je po vsem svetu.

 

Opis pasme

Po obliki je Kratkodlaki pritlikavi jazbečar zelo majhen. Dlaka je kratka, gosta, sijoča, ravna mehka. Barva dlake: rdeča, rdeče rumena ali črno rumeno rjava. Dovoljena je manjša bela lisa na prsih. Nega obsega redno krtačenje in občasno brisanje z vlažno krpo.

 

Karakter pasme

Po naravi je Kratkodlaki pritlikavi jazbečar pogumen, oster, je živahen, radoveden, prijazen, inteligenten, zabaven, pogumen, ljubezniv, družaben, ima lovski nagon, igriv, aktiven, učljiv, občutljiv na krivice in grobosti, nežen, vesel, zaščitniški, poslušen, zvest, učljiv, ljubezniv, pozoren na okolico. Ob motečih šumih ali prihodu neznanca glasno laja. Možne negativne lastnosti: uničevalnost, če je preveč osamljen, trma, napadalnost do drugih psov, trma, plašnost, lenost, kopanje lukenj, neposlušnost. S psi se dobro razume. Na lastnika je izredno navezan. Dobro se razume z večjimi otroci, pri manjših otrocih pa je potrebna previdnost, saj ga pri igri, zaradi njegove majhnosti, lahko nehote poškodujejo. Primerno bivalno okolje je hiša ali stanovanje. Primeren je lastnik, ki je odločen, dosleden, prijazen, strpen, potrpežljiv, vztrajen, uporablja pri vzgoji pozitivno stimulacijo in raznolikost vadbe ter ima na razpolago veliko prostega časa za druženje in aktivnosti. Potrebuje dnevne sprehode, igro in druge aktivnosti.

 

Zdravje pasme

Možne zdravstvene težave: entropija, tumorji dlesni, bolezni hrbtenice (ukleščenje diska, delna ali popolna paraliza. Pomembno je, da ga ne navadimo hoje po stopnicah in skakanja, poleg tega je pomembno pravilno prijemanje in dvigovanje psa. Ostale možne težave z zdravjem: bolezni srca, težave s sečevodom, diabetes. Poskrbeti je potrebno za primerno prehrano, saj je pasma nagnjena k debelosti.

KRATKODLAKI KUNČJI JAZBEČAR (Dachshund – Kaninchen – Kurzhaar)

FCI 4

Pasma KRATKODLAKI KUNČJI JAZBEČAR –>

 

KRATKODLAKI KUNČJI JAZBEČAR

(Dachshund – Kaninchen – Kurzhaar)

 

 

4. FCI skupina: Jazbečarji
Sekcija 1: Jazbečarji
št. FCI standarda: 148

Velikost: do 25 cm
Teža: do 6 kg
(obseg prsi znaša do 35 cm)
Življenjska doba: od 12 do 15 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Nemčija. Kratkodlaki kunčji jazbečar spada med stare pasme, saj so njegovi predniki obstajali že v starem Egiptu (2300 let pr. n. št.). Nastal je s križanjem nemških, francoskih in angleških lovskih psov in terierjev, okoli 16. stoletja. Predhodniki današnje pasme so bili precej večji, sedanjo obliko so pridobili z načrtno vzrejo. Uporabljali so ga predvsem za lov na manjše živali (kunce), saj se je zaradi svoje majhnosti dobro znašel tudi v rovih. Standard jazbečarja je bil v Nemčiji objavljen leta 1879. V sedanjem času je predvsem družinski pes, uporabljajo ga tudi za lov. Razširjen je po vsem svetu.

 

Opis pasme

Telo je nizko, dolgo, z močnimi kratkimi nogami, z globokimi prsmi, dolgo glavo. Dlaka je kratka, sijoča, gladka, gosta. Podlanka je gosta. Barva dlake: rdečkasto rumena, črna, rjava z lisičjimi ali rumenimi ožigi. Dovoljene so tudi druge barvna kombinacije. Ravno tako je dovoljena majhna bela lisa na prsih. Nega obsega redno krtačenje in občasno brisanje z vlažno krpo.

 

Karakter pasme

Po naravi je Kratkodlaki kunčji jazbečar pogumen, oster, je živahen, radoveden, prijazen, inteligenten, zabaven, pogumen, ljubezniv, družaben, ima lovski nagon, igriv, aktiven, učljiv, občutljiv na krivice in grobosti, nežen, vesel, zaščitniški, poslušen, zvest, učljiv, ljubezniv, pozoren na okolico. Ob motečih šumih ali prihodu neznanca glasno laja. Možne negativne lastnosti: uničevalnost, če je preveč osamljen, trma, napadalnost do drugih psov, trma, plašnost, lenost, kopanje lukenj, neposlušnost. S psi se dobro razume. Na lastnika je izredno navezan. Dobro se razume z večjimi otroci, pri manjših otrocih pa je potrebna previdnost, saj ga pri igri, zaradi njegove majhnosti, lahko nehote poškodujejo. Primerno bivalno okolje je hiša z dobro ograjenim vrtom ali izoliran pesjak. Na sprehodu mora biti obvezno na povodcu. Potrebuje veliko gibanja, zaposlitev in drugih aktivnosti. Primeren je lastnik, ki je odločen, dosleden, prijazen, strpen, potrpežljiv, vztrajen, uporablja pri vzgoji pozitivno stimulacijo in raznolikost vadbe ter ima na razpolago veliko prostega časa za druženje in aktivnosti.

 

Zdravje pasme

Možne zdravstvene težave: entropija, tumorji dlesni, bolezni hrbtenice (ukleščenje diska, delna ali popolna paraliza. Pomembno je, da ga ne navadimo hoje po stopnicah in skakanja, poleg tega je pomembno pravilno prijemanje in dvigovanje psa. Ostale možne težave z zdravjem: bolezni srca, težave s sečevodom, diabetes. Poskrbeti je potrebno za primerno prehrano, saj je pasma nagnjena k debelosti.

KRATKODLAKI JAZBEČAR (Dachshund – Standard – Kurzhaar)

FCI 4

Pasma KRATKODLAKI JAZBEČAR –>

 

KRATKODLAKI JAZBEČAR

(Dachshund – Standard – Kurzhaar)

 

 

4. FCI skupina: Jazbečarji
Sekcija 1: Jazbečarji
št. FCI standarda: 148

Velikost: od 25 do 27 cm
Teža: do 9 kg
(obseg trupa je nad 35 cm)
Življenjska doba: od 12 do 15 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Nemčija. Kratkodlaki jazbečar spada med stare pasme psov, saj so njegovi predniki obstajali že v starem Egiptu (2300 let pr. n. št.). Nastal je s križanjem nemških, francoskih in angleških lovskih psov in terierjev, okoli 16. stoletja. Predhodniki današnje pasme so bili precej večji, sedanjo obliko so pridobili z načrtno vzrejo. Uporabljali so ga predvsem za lov na manjše živali, saj se je zaradi svoje majhnosti dobro znašel tudi v rovih. Standard jazbečarja je bil v Nemčiji objavljen leta 1879. V sedanjem času je predvsem družinski pes, uporabljajo ga tudi za lov. Razširjen je po vsem svetu.

 

Opis pasme

Telo je nizko, dolgo, z močnimi kratkimi nogami, z globokimi prsmi, dolgo glavo. Dlaka je kratka, sijoča, gladka, gosta. Podlanka je gosta. Barva dlake: rdečkasto rumena, črna, rjava z lisičjimi ali rumenimi ožigi. Dovoljene so tudi druge barvna kombinacije. Ravno tako je dovoljena majhna bela lisa na prsih. Nega obsega redno krtačenje in občasno brisanje z vlažno krpo.

 

Karakter pasme

Po naravi je Kratkodlaki jazbečar pogumen, oster, je živahen, radoveden, prijazen, inteligenten, zabaven, pogumen, ljubezniv, družaben, ima lovski nagon, igriv, aktiven, učljiv, občutljiv na krivice in grobosti, nežen, vesel, zaščitniški, poslušen, zvest, učljiv, ljubezniv, pozoren na okolico. Ob motečih šumih ali prihodu neznanca glasno laja. Možne negativne lastnosti: uničevalnost, če je preveč osamljen, trma, napadalnost do drugih psov, trma, plašnost, lenost, kopanje lukenj, neposlušnost. S psi se dobro razume. Na lastnika je izredno navezan. Dobro se razume z večjimi otroci, pri manjših otrocih pa je potrebna previdnost, saj ga pri igri, zaradi njegove majhnosti, lahko nehote poškodujejo. Primerno bivalno okolje je hiša z dobro ograjenim vrtom ali izoliran pesjak. Na sprehodu mora biti obvezno na povodcu. Potrebuje veliko gibanja, zaposlitev in drugih aktivnosti. Primeren je lastnik, ki je odločen, dosleden, prijazen, strpen, potrpežljiv, vztrajen, uporablja pri vzgoji pozitivno stimulacijo in raznolikost vadbe ter ima na razpolago veliko prostega časa za druženje in aktivnosti.

 

Zdravje pasme

Možne zdravstvene težave: entropija, tumorji dlesni, bolezni hrbtenice (ukleščenje diska, delna ali popolna paraliza. Pomembno je, da ga ne navadimo hoje po stopnicah in skakanja, poleg tega je pomembno pravilno prijemanje in dvigovanje psa. Ostale možne težave z zdravjem: bolezni srca, težave s sečevodom, diabetes. Poskrbeti je potrebno za primerno prehrano, saj je pasma nagnjena k debelosti.