ZAHODNOSIBIRSKA LAJKA (West Siberian Laika)

Pasma ZAHODNOSIBIRSKA LAJKA –>

 

ZAHODNOSIBIRSKA LAJKA

(Zapadno Sibirskaia Laika – West Siberian Laika)

 

 

ZAHODNOSIBIRSKA LAJKA5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 2: Nordijski lovski psi
št. FCI standarda: 306

Velikost: – samec meri od 54 do 60 cm
– samica meri od 52 do 58 cm
Teža: od 18 do 23 kg
Življenjska doba: od 10 do 12 let

 

Zgodovina pasme

Pasma je stara. Dokazi o njenem obstoju segajo v začetek 19. stoletja. Po nekaterih teorijah naj bi podoben pes obstajal že v 16. stoletju. Njeni predniki so psi, podobni špicem. V okviru te pasme obstaja več variant. Uporabljali so jo za lov, vleko sani, čuvaja in spremljevalnega psa. Prilagojena je bivanje in dejavnosti v ekstremnih vremenskih razmerah in na zelo zahtevnem terenu. Uradni standard FCI je bil priznan leta 2011. V sedanjem času je Zahodnosibirska Lajka predvsem družinski pes. V svoji domovini je močno razširjena, drugod slabše poznana.

 

Opis pasme

Po obliki je Zahodnosibirska Lajka srednje velika, kompaktna, kvadratna in skladno grajena. Dlaka srednje dolga, trda, ravna in gosta. Podlanka je mehka in gosta. Dlaka jo dobro varuje pred mrazom, vročino slabo prenaša. Barva dlake: siva, rdeča, črna in bela. Nega ni zahtevna, saj obsega redno krtačenje in ne prepogosto kopanje.

 

ZAHODNOSIBIRSKA LAJKA

Karakter pasme

Po naravi je Zahodnosibirska Lajka inteligentna, mirna, dinamična, tiha, zanesljiva, nezahtevna, samozavestna, občasno trmasta, dober čuvaj, ima močno razvit lovski nagon, uravnovešena, ljubezniva, zvesta, živahna, delavna, vztrajna, vzdržljiva, pozorna na dogajanje v okolici, družabna, zaščitniška do teritorija in svojih ljudi, rada ugaja, prijazna, poslušna, ljubeča, radovedna. Možne negativne lastnosti: agresivnost do psov – pogojeno z nepravilno in pozno socializacijo; zdolgočasenost, destruktivno vedenje, depresija – zaradi preveč osamljenosti in premalo aktivnosti. Pogosto laja (kar pove že njeno ime). Na lastnika in družinske člane je zelo navezana. Rada ima otroke, do njih je ljubeča in uživa v igri z njimi, kljub temu je zaradi njene velikosti priporočljiv nadzor odrasle osebe. Do tujcev je nezaupljiva. Odnos do drugih živali ni najboljši, saj odločno čuva svoj teritorij. Lastnik mora biti izkušen, poznati mora značilnosti pasme, biti mora fizično aktiven, dosleden, odločen, potrpežljiv, iznajdljiv, spoštljiv, uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje in dejavnosti. Pomembno je pravočasno šolanje. Potrebuje veliko gibanja in drugih aktivnosti. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom, po možnosti na podeželju. Prilagodi se bivanju v mestu, vendar stanovanje ni primerno.

 

Zdravje pasme

Pasma je zdrava, kljub temu so možne določene zdravstvene težave: popkovna kila in težave z modi pri mladičih, displazija kolkov, težave z očmi, bolezni jeter.

VZHODNOSIBIRSKA LAJKA (East Siberian Laika)

Pasma VZHODNOSIBIRSKA LAJKA –>

 

VZHODNOSIBIRSKA LAJKA

(Vostotchno Sibirskaia Laika – East Siberian Laika)

 

 

VZHODNOSIBIRSKA LAJKA5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 2: Nordijski lovski psi
št. FCI standarda: 305

Velikost: od 56 do 64 cm
Teža: od 18 do 23 kg
Življenjska doba: od 10 do 12 let

 

Zgodovina pasme

Njena domovina je vzhodna Sibirija, območje Bajkalskega jezera. Pasma je stara. Dokazi o njenem obstoju segajo v začetek 19. stoletja. Po nekaterih teorijah naj bi podoben pes obstajal že v 16. stoletju. Njeni predniki so psi, podobni špicem. Prilagojena je bivanje in dejavnosti v ekstremnih vremenskih razmerah in na zelo zahtevnem terenu. V okviru te pasme obstaja več variant. Uporabljali so jo za lov, sledenje, vleko sani, čuvaja in spremljevalnega psa. Uradni standard FCI je bil priznan leta 2011. V sedanjem času je Vzhodnosibirska Lajka predvsem družinski pes. V svoji domovini je močno razširjena, drugod slabše poznana.

 

Opis pasme

Po obliki je Vzhodnosibirska Lajka srednje velika, kompaktna, kvadratna in skladno grajena. Dlaka srednje dolga, trda, ravna in gosta. Podlanka je mehka in gosta. Dlaka jo dobro varuje pred mrazom, vročino slabo prenaša. Barva dlake: bela, siva, črna, rdeča, rjava v vseh odtenkih, karamelna z belimi oznakami, črno bela. Po sredini obraza, gobčku in prsih do srednje dela trupa in po tacah poteka vzorec v svetlejšem odtenku. Nega ni zahtevna, saj obsega redno krtačenje in ne prepogosto kopanje.

 

VZHODNOSIBIRSKA LAJKA

Karakter pasme

Po naravi je Vzhodnosibirska Lajka inteligentna, mirna, odločna, tiha, zanesljiva, nezahtevna, dober čuvaj, ima močno razvit lovski nagon, uravnovešena, ljubezniva, zvesta, zanesljiva, živahna, delavna, vztrajna, vzdržljiva, pozorna na dogajanje v okolici, družabna, zaščitniška do teritorija in svojih ljudi, rada ugaja, prijazna, poslušna. Slabo prenaša osamljenost. Možne negativne lastnosti: agresivnost do psov – pogojeno z nepravilno in pozno socializacijo; zdolgočasenost, destruktivno vedenje, depresija – zaradi preveč osamljenosti in premalo aktivnosti. Pogosto laja (kar pove že njeno ime). Na lastnika in družinske člane je zelo navezana. Rada ima otroke, do njih je ljubeča in uživa v igri z njimi, kljub temu je zaradi njene velikosti priporočljiv nadzor odrasle osebe. Do tujcev je nezaupljiva. Odnos do drugih živali ni najboljši, saj odločno čuva svoj teritorij. Lastnik mora biti izkušen, poznati mora značilnosti pasme, biti mora fizično aktiven, dosleden, odločen, potrpežljiv, iznajdljiv, spoštljiv, uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje in dejavnosti. Pomembno je pravočasno šolanje. Potrebuje veliko gibanja in drugih aktivnosti. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom, po možnosti na podeželju. Prilagodi se bivanju v mestu, vendar stanovanje ni primerno.

 

Zdravje pasme

Pasma je zdrava, kljub temu so možne določene zdravstvene težave: epilepsija, kožne alergije.

TAJSKI GREBENAR (Thai Ridgeback Dog)

Pasma TAJSKI GREBENAR –>

 

TAJSKI GREBENAR

(Thai Ridgeback Dog)

 

 

TAJSKI GREBENAR5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 8: Primitivni tipi lovskih psov z grebenom na hrbtu
št. FCI standarda: 338

Velikost: – samec meri od 56 do 61 cm
– samica meri od 51 do 56 cm
Teža: – samec od 18 do 27 kg
– samica od 16 do 25 kg
Življenjska doba: povprečno od 12 do 14 let, lahko pa tudi do 17 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Tajska. Pasma je zelo stara. Njen izvor ni natančno dokumentiran, po vsej verjetnosti pa obstaja od antike naprej. Uporabljali so ga kot lovskega psa, čuvaja in spremljevalca. Uradni FCI standard je bil priznan 25. 2. 2004. V sedanjem času je Tajski grebenar predvsem lovski in spremljevalni pes. Pasma je izven domovine slabo poznana.

 

Opis pasme

Po obliki je Tajski grebenar srednje velik, kvadraten, mišičast, skladno grajen pes. Dlaka je ravna, kratka, trda, gosta, rastoča v nasprotno smer, kar ustvarja greben, ki se razteza od vihra do bokov. Podlanke nima. Barva dlake: modra, črna, rdeča. Rumeno rjava barva s črno masko je dopustna. Nega obsega redno krtačenje, pogosteje dvakrat letno, ko se dlaka menja. Slabo prenaša mraz.

 

TAJSKI GREBENAR

Karakter pasme

Po naravi je Tajski grebenar inteligenten, energičen, občasno hiperaktiven, včasih lenoben, odporen, živahen (dobro skače), prijeten, družaben, srednje učljiv, spreten, okreten, zvest, ljubeč, družaben, zaščitniški, samostojen, ima razvit lovski nagon, hiter, pozoren na dogajanje v okolici, dober čuvaj. Možne negativne lastnosti: agresivnost, plašnost, begavost, depresija – pogojeno z neprimerno vzgojo; destruktivno vedenje, kadar je preveč osamljen. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Starejše otroke ima rad, pri mlajših je potreben nadzor odrasle osebe, saj še ne znajo pravilno ravnati s psom. Do tujcev je zadržan. Odnos do drugih živali ni problematičen, če je pravilno socializiran. Večje težave nastopijo v odnosu do malih živali, saj ima močno razvit lovski nagon. Lastnik mora biti izkušen, poznati mora značilnosti pasme, dosleden, odločen, potrpežljiv, iznajdljiv, spoštljiv, uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje in dejavnosti. Če je osamljen zelo trpi. Primerno bivalno okolje je stanovanje ali hiša, saj slabo prenaša mraz. Potrebuje veliko intenzivnega gibanja, iger in druženja. Na sprehodu mora biti na povodcu.

 

Zdravje pasme

Pasma je precej zdrava, vseeno so lahko prisotne določene zdravstvene težave: težave s sinusi, displazija kolkov, težave s hrbtenico.

ŠVEDSKI ŠPIC (Swedish Vallhund)

Pasma ŠVEDSKI ŠPIC –>

 

ŠVEDSKI ŠPIC

(Västgötaspets – Swedish Vallhund)

 

 

ŠVEDSKI ŠPIC5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 3: Nordijski ovčarji in čredarji
št. FCI standarda: 14

Velikost: – samec meri od 32 do 35 cm
– samica meri od 30 do 33 cm
Teža: od 9 do 14 kg
Življenjska doba: od 13 do 16 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Švedska. Pasma je stara, saj obstaja že več stoletij. Uporabljali so ga na kmetijah kot čuvaja živine in imetja. V današnjem času je Švedski špic predvsem družinski pes. Dobre rezultate dosega na različnih kinoloških tekmovanjih (agility, sledenje, flyball).

 

Opis pasme

Po obliki je Švedski špic majhen, močan, čvrst in skladno grajen pes, ki nima repa. Dlaka je srednje dolga, ravna, trda, priležna in gosta. Podlanka je gosta in mehka. Barva dlake: soboljevinasta, vsi odtenki rdeče sive. Zaželeni so svetlejši odtenki po prsih, trebuhu, zadnjici, stegnih, gležnjih in temnejša po hrbtu, vratu in ob straneh. Dovoljena je bela ozka lisa na čelu, vratu, rahla ogrlica in bele oznake po nogah in prsih. Zelo zaželena je maska s svetlejšo dlako okoli oči, po gobcu in vratu. Nega obsega redno krtačenje, kopanje ne sme biti prepogosto, da se ne uniči naravna zaščita dlake.

 

ŠVEDSKI ŠPIC

Karakter pasme

Po naravi je Švedski špic inteligenten, učljiv, pogumen, močan, energičen, tovariški, družaben, aktiven, vzdržljiv, neutruden, pozoren na dogajanje v okolici, dober čuvaj, zaščitniški, poslušen, ustrežljiv, zvest, spreten, uravnovešen, vesel, prijazen, simpatičen, delaven, igriv. Možne negativne lastnosti: plašnost, agresivnosti – povezano z nepravilno vzgojo. Slabo prenaša osamljenost. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan in jih ima rad. Otroke ima zelo rad in uživa v igri z njimi. Lastnik mora biti izkušen, odločen, dosleden, samozavesten, osebnostno zrel, avtoritativen, iznajdljiv, potrpežljiv, spoštljiv, uporabljati mora pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje in ostale dejavnosti. Potrebuje veliko aktivnega gibanja, igre in umske zaposlitve.

 

Zdravje pasme

Pasma je zelo zdrava, lahko se pojavijo nekatere zdravstvene težave: displazija kolkov, težave z očmi.

ŠVEDSKI LOSOVEC – JAMTLANDSKI PES (Swedish Elkhound – Jamt Dog)

Pasma ŠVEDSKI LOSOVEC – JAMTLANDSKI PES –>

 

ŠVEDSKI LOSOVEC – JAMTLANDSKI PES

(Jämthund – Swedish Elkhound – Jamt Dog)

 

 

ŠVEDSKI LOSOVEC5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 2: Nordijski lovski psi
št. FCI standarda: 42

Velikost: – samec meri od 58 do 63 cm
– samica meri od 53 do 58 cm
Teža: okoli 30 kg
Življenjska doba: okoli 13 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Švedska, kjer je registriran kot nacionalni pes. Razširjen je tudi po drugih skandinavskih državah. Spada med stare pasme, saj dokazano obstaja že od 17. stoletja dalje. Uporabljali so ga za lov in sledenje medveda, srnjadi in losov, čuvaja ter kot spremljevalca. Poleg tega se udejstvuje tudi v švedski vojski (mornarica, letalstvo). Prilagojen je za bivanje in delo v ekstremnih vremenskih razmerah na zelo zahtevnem terenu. V sedanjem času je Švedski losovec ravno tako lovski pes kot spremljevalec. Izven Skandinavije je slabše poznan.

 

Opis pasme

Po obliki je Švedski losovec visok, pravokoten, močan, mišičast, skladno grajen pes. Dlaka je srednje dolga in gosta, daljša je na vratu, po prsih, stegnih, zadnjem delu nog in repu. Podlanka je gosta in volnata. Barva dlake: siva v vseh odtenkih, smetanaste ali svetlo sive oznake ob straneh gobca, po licih in vratu. Dlaka ga dobro varuje pred vremenskimi razmerami. Potrebno je vsakodnevno krtačenje, pogosto kopanje ni priporočljivo, ker bi se uničila naravna zaščita dlake.

 

ŠVEDSKI LOSOVEC

Karakter pasme

Po naravi je Švedski losovec inteligenten, učljiv, radoveden, družaben, zvest, vzdržljiv, neumoren, delaven, pustolovski, samozavesten, trmast, vztrajen, ljubeč, prijazen, igriv, dinamičen, aktiven, zabaven, pozoren na dogajanje v okolici, ima močan lovski nagon, odličen lovec, hiter, spreten, gibčen, zaščitniški, stabilnega značaja, poslušen, pogumen. Možne negativne lastnosti: destruktivno vedenje, dominantnost, pogosto lajanje, cviljenje, ignoriranje vadbe – največkrat pogojeno z nepravilno in nepravočasno vzgojo. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan in želi biti čim več časa v njihovi družbi. Starejše otroke ima rad, ravno tako mlajše, če je bil pravilno in pravočasno socializiran. Odnos do drugih živali je dober, če je na njih navajen od malega. Do tujcev je zadržan in z lajanjem opozori na njihov prihod. Vzgoja je zahtevna, saj je značajsko precej zapleten (trmast, sam sprejema odločitve, posledično neposlušen, ponavljanje vaj ga dolgočasi). Lastnik mora biti izkušen, odločen, dosleden, samozavesten, osebnostno zrel, avtoritativen, iznajdljiv, potrpežljiv, spoštljiv, uporabljati mora pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje in ostale dejavnosti. Potrebuje veliko aktivnega gibanja, igre in umske zaposlitve. Na sprehodu mora biti na povodcu. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom (po možnosti na podeželju), bivanje v stanovanju ni najprimernejše.

 

Zdravje pasme

Pasma je zdrava, kljub temu so možne nekatere zdravstvene težave: displazija kolkov in komolcev, artritis, bolezni jeter, težave z ušesi, alergije, nagnjenost k debelosti.

ŠVEDSKI LAPONSKI PES (Swedish Lapphund)

Pasma ŠVEDSKI LAPONSKI PES –>

 

ŠVEDSKI LAPONSKI PES

(Svensk Lapphund – Swedish Lapphund)

 

 

ŠVEDSKI LAPONSKI PES5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 3: Nordijski ovčarji in čredarji
št. FCI standarda: 135

Velikost: – samec meri od 45 do 51 cm
– samica meri od 40 do 46 cm
Teža: okoli 20 kg
Življenjska doba: povprečno od 12 do 14 let, lahko pa tudi do 17 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Švedska. Pasma Švedski laponski pes je zelo stara in so jo vzredili Laponci na severnem arktičnem področju. Dokazi o njegovem obstoju segajo 9.000 let nazaj. Uradni FCI standard je bil priznan leta 1944. Uporabljali so ga kot čuvaja in lovskega psa, kasneje kot čuvaja severnih jelenov in vlečnega psa. V sedanjem času je predvsem spremljevalni in družinski pes. Pasma izven domovine ni pogosto prisotna. Dobre rezultate dosega na različnih kinoloških tekmovanjih (agility, flyball, sledenje, poslušnost) in kot reševalni pes. Zelo uživa, če mu je omogočeno zganjanje živine, saj ima to v genih.

 

Opis pasme

Po obliki je Švedski laponski pes srednje velik, pravokoten in skladno grajen pes. Dlaka je dolga, gosta, ravna, štrleča in vodoodporna. Podlanka je gosta, mehka, rahlo kodrasta. Daljša in resasta dlaka pokriva hrbet, trebuh, zadnje noge; rep je bogato in košato odlakan; okoli vratu je griva. Dlaka mu nudi odlično zaščito pred mrazom in vročino. Barva dlake: medvedje rjava, črna, črno rjava. Dovoljena je bela lisa na prsih, bele tačke in bela konica repa. Nega obsega redno krtačenje in kopanje po potrebi.

 

ŠVEDSKI LAPONSKI PES

Karakter pasme

Po naravi je Švedski laponski pes inteligenten, dojemljiv, značajsko stabilen, pogumen, zvest, preudaren, zelo učljiv, delaven, vzdržljiv, neutruden, prisrčen, prijeten, dober čuvaj, dober lovec, družaben, poslušen, hiter, pozoren na dogajanje v okolici, prijazen, živahen, potrpežljiv, trpežen, skromen, prilagodljiv, igriv, vesel, šaljiv, samozavesten, neodvisen, včasih trmast. Zelo je občutljiv na krivice in težko prenaša samoto. Laja na poseben način, včasih se zdi, da se želi pogovarjati. Največkrat laja, ko se sreča z novo stvarjo in od lastnika želi razlago. Možne negativne lastnosti: pretirano lajanje, trmoglavost, neposlušnost, dominantnost – navadno pogojeno z nepravilno vzgojo. Lastniku in družinskim članom je vdan in jih ima zelo rad. Zelo rad ima otroke, do njih je ljubeč, potrpežljiv in uživa v igri z njimi. Do tujcev je prijazen in zaupljiv. Do znanih živali je prijazen, ravno tako do drugih psov, če je pravilno in pravočasno socializiran. Pri manjših domačih in prostoživečih živali pa ponavadi prevlada lovski nagon. Lastnik mora biti odločen, dosleden, prijazen, spoštljiv, ne preveč strog in resnoben, psa mora obravnavati kot enakovrednega partnerja, pri vzgoji mora uporabljati zgolj pozitivno stimulacijo. Poleg tega mora biti fizično aktiven in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje. Potrebuje veliko sprehodov, teka v naravi, iger ter drugih fizičnih in umskih dejavnosti. Primerno bivalno okolje je v hiši ali stanovanju, saj želi biti v bližini družine.

 

Zdravje pasme

Pasma je zelo zdrava in nima gensko pogojenih bolezni.