ŠIKOKU (Shikoku – Mikawa Inu)

Pasma ŠIKOKU –>

 

ŠIKOKU

(Shikoku – Kochi-ken – Mikawa Inu)

 

 

ŠIKOKU5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 5: Azijski špici in sorodne pasme
št. FCI standarda: 319

Velikost: – samec meri od 48 do 54 cm
– samica meri od 42 do 48 cm
Teža: od 16 do 26 kg
Življenjska doba: od 10 do 12 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Japonska, otok Shikoku. Pasma Šikoku je zelo stara in redka. Leta 1973 so pasmo označili kot nacionalni zaklad. Uporabljali so ga kot lovskega psa, predvsem na merjasca. Prilagojen je za življenje in delo na goratem terenu, v težkih vremenskih razmerah. Uradni FCI standard je bil priznan 5. 6. 1999. V sedanjem času nastopa kot lovski, vlečni, policijski, reševalni in spremljevalni pes. Dobre rezultate dosega v agilitiju. Izven domovine je redko prisoten.

 

Opis pasme

Po obliki je Šikoku srednje velik, trdne konstrukcije, slok, mišičast, skladno grajen pes. Po videzu spominja na volka. Ušesa ima izrazito stoječa. Njegovo gibanje je skladno in hitro, dobro tudi skače. Dlaka je gosta, trda in ravna. Podlanka je gosta. Barva dlake: rdeča, sezam rdeča, črna, sezam črna. Dlaka nima izrazitega vonja. Nega obsega redno krtačenje, ki je pogostejše ob menjavi dlake. Kopanje zaradi naravne zaščite dlake ni priporočljivo.

 

ŠIKOKU

Karakter pasme

Po naravi je Šikoku inteligenten, hitro učljiv, vztrajen, dober lovec, ima močno razvit lovski nagon, pozoren na dogajanje v okolici, zvest, dober družabnik, delaven, zadržan, vzdržljiv, miren v stanovanju, vztrajen, gibčen, hiter, dinamičen, zaščitniški do teritorija in znanih oseb, energičen, previden, pogumen, preudaren. Ima zelo izostren voh. Možne negativne lastnosti: neposlušnost, dominantnost, trma, agresivnost, plašnost. Mladiči so zelo glasni. Lastniku je izjemno zvest, priznava ga kot edinega gospodarja in se ves čas želi biti v njegovi družbi. Ostale družinske člane ima rad. Odnos do otrok je ob pravilni vzgoji dober, vseeno se pri druženju priporoča nadzor lastnika. Do tujcev je zadržan. Odnos do drugih psov in ostalih živali je lahko problematičen, če ni pravočasno in pravilno socializiran. Mali hišni ljubljenčki in prosto živeče živali mu pomenijo plen, zato jih preganja.

Vzgoja je zelo zahtevna, saj je potreben nadzor in dnevno izvajanje vaje poslušnosti. Pomembna je tudi zgodnja socializacija. Zato mora biti lastnik izkušen in mora dobro poznati značilnosti te pasme, biti mora odločen, dosleden, avtoritativen, prijazen, potrpežljiv, iznajdljiv, prilagodljiv, spoštljiv, uporabljati mora zgolj pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje in fizične aktivnosti. Primerno bivalno okolje je lahko pesjak z ograjenim vrtom ali stanovanje. Psa je potrebno zaposliti telesno in umsko. Potrebuje dolge sprehode, pohode ter druge fizične in umske aktivnosti.

 

Zdravje pasme

Pasma je zelo zdrava.

SICILIJANSKI HRT (Cirneco dell’Etna)

Pasma SICILIJANSKI HRT –>

 

SICILIJANSKI HRT

(Cirneco dell’Etna)

 

 

SICILIJANSKI HRT5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 7: Primitivni tipi lovskih psov
št. FCI standarda: 199

Velikost: – samec meri od 45 do 50 cm
– samica meri od 42 do 46 cm
Teža: – samec od 10 do 12 kg
– smica od 8 do 10 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Italija. Sicilijanski hrt sodi med avtohtone italijanske pasme psov. Spada med zelo stare pasme, saj obstajajo dokazi o njegovem obstoju še iz časa Egipčanov. Poznan je predvsem na Siciliji, izven matične domovine pa je slabo poznan. Prvotno so ga uporabljali za lov na zajce na zahtevnem vulkanskem terenu. Pasma je bila v Italiji potrjena leta 1939. Uradni standard FCI je bil priznan leta 1987. Tudi v sedanjem času je predvsem lovski pes, dobre rezultate dosega v agilitiju in lure coursingu.

 

Opis pasme

Po obliki je Sicilijanski hrt vitek, kompakten, eleganten, krhek na pogled, vendar čvrst in vzdržljiv. Dlaka je kratka, močna, priležna, sijoča in gladka, po telesu in repu je daljša (do 3 cm). Podlanke nima. Barva dlake: jelenje rjava; barva starega zlata; barva koruze; siva. Na prsih ima slabo opazne bele oznake. Nega ni zahtevna, saj obsega redno brisanje dlake z vlažno krpo; kopanje le, kadar je res nujno.

 

SICILIJANSKI HRT

Karakter pasme

Po naravi je Sicilijanski hrt zelo vzdržljiv, natančen, premišljen, odločen, vedno pozoren na dogajanje v okolici, zelo aktiven, živahen, skrivnosten, prijazen, zvest, samostojen pri odločitvah, neodvisen, ima močno izražen lovski nagon, delaven, rad ima izzive. Značilnosti: ima izjemno izostren voh, zelo dolgo časa zdrži brez vode in hrane, sposoben je lova v rovih, pogosto laja. Možne negativne lastnosti: rad koplje luknje, agresivnost. Na lastnika je zelo navezan, prav tako ima rad ostale družinske člane. Ni primeren družabnik otrok, razen z malo starejšimi, če je bil pravočasno in pravilno socializiran. Do tujcev je zadržan, njihovo prisotnost pa oznani z glasnim lajanjem. Z ostalimi živalmi se ne razume preveč dobro. Lastnik mora biti izkušen, dosleden, odločen, prijazen, potrpežljiv, fizično aktiven, pri vzgoji pa mora uporabljati pozitivno stimulacijo. Glede vzgoje je zelo zahteven, zato se priporoča strokovno osnovno šolanje. Potrebuje veliko vsakodnevnega gibanja in ostalih aktivnosti (tek, lov, iskanje), tako fizičnih kot umskih. Primerno bivalno okolje je pesjak z velikim ograjenim vrtom, v hladnih dneh v hiši, saj slabo prenaša mraz.

 

Zdravje pasme

Pasma je zelo zdrava, saj niso znane gensko pogojene bolezni.

SIBIRSKI HUSKY (Siberian Husky)

Pasma SIBIRSKI HUSKY –>

 

SIBIRSKI HUSKY

(Siberian Husky)

 

 

SIBIRSKI HUSKY5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 1: Nordijski vlečni psi
št. FCI standarda: 270

Velikost: – samec meri od 53,5 do 60 cm
– samica meri od 51 do 56 cm
Teža: – samec od 20 do 27 kg
– samica od 16 do 23 kg
Življenjska doba: od 12 do 16 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Sibirija. Pasma Sibirski husky je stara in je na sedanje področje verjetno prispela s prvimi naseljenci. Eden izmed njegovih prednikov je bil po vsej verjetnosti tudi volk. Prilagojena je za bivanje v ekstremnih vremenskih razmerah na zahtevnem terenu. Uporabljali so ga predvsem kot lovskega in vlečnega psa, poleg tega je bil človeku nenadomestljiv prijatelj in pomočnik. V sedanjem času je zelo popularen in nastopa kot predvsem družinski pes. Dobre rezultate dosega na tekmovanjih pasjih vpreg.

 

Opis pasme

Po obliki je Sibirski husky srednje velik, mišičast, čvrst in skladno grajen pes, ki spominja na volka. Njegovo gibanje je elegantno in lahkotno. Dlaka je srednje dolga, rahlo priležna in gosta. Podlanka je mehka in gosta. Dlaka ga dobro varuje pred mrazom. Značilen zanj je obraz, na katerem se izmenjujejo maske različnih barv. Posebnost so tudi njegove oči, ki so lahko modre, zelene, rjave ali pa je eno oko rjavo in drugo modro. Barva oči se spreminja do enega meseca in pol starosti. Barva dlake je lahko zelo različna: snežno bela; pisana v vseh možnih odtenkih – črno bela, belo siva, rdečkasto rjavo bela itd. Nega ni zahtevna, saj obsega redno krtačenje, ki je ob menjavi dlake pogostejše. Prepogosto kopanje ni priporočljivo, saj se uniči naravna struktura dlake.

 

SIBIRSKI HUSKY

Karakter pasme

Po naravi je Sibirski husky inteligenten, zelo aktiven, dinamičen, energičen, odločen, gibčen, vzdržljiv, neutruden, prijazen, nenehno nekaj počne, delaven, hiter, dober tekač, raziskovalen, radoveden, prisrčen, neodvisen, svojeglav, rad se sam odloča, močan, sposoben, nežen, pozoren na dogajanje v okolici, družaben, zadržan, dostojanstven. Ima izreden sluh. Možne negativne lastnosti: zdolgočasenost, neposlušnost, begavost, dominantnost, preganjanje drugih živali. Lastnika in družinske člane ima rad. Otroke ima rad in je z njimi ljubezniv. Do tujcev je brezbrižen in jim ne posveča posebne pozornosti. S psi in ostalimi živalmi se razume, če je bil pravočasno in pravilno socializiran, sicer je odnos lahko težaven. Njegova vzgoja je zapletena in zahtevna. Priporoča se zgodnje strokovno šolanje poslušnosti. Zato mora biti lastnik izkušen in mora dobro poznati značilnosti te pasme, biti mora odločen, dosleden, avtoritativen, prijazen, potrpežljiv, iznajdljiv, prilagodljiv, spoštljiv, uporabljati mora zgolj pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje in fizične aktivnosti. Psa je potrebno zaposliti telesno in umsko. Potrebuje zelo veliko gibanja (dolgi in aktivni sprehodi, igre) in drugih zaposlitev. V vročih mesecih naj bo intenzivnost sprehodov manjša. Na sprehodu je priporočljiva uporaba povodca, čeprav najbolj uživa, če lahko svobodno teka. Primerno bivalno okolje je pesjak z velikim (visoko in močno) ograjenim vrtom. Bivanje v stanovanju ni primerno, saj uživa v naravi in svobodi. V poletnih mesecih mu je potrebno zagotoviti hladen prostor, počitek in svežo vodo.

 

Zdravje pasme

Pasma je zelo zdrava.

SHIBA INU (Shiba)

Pasma SHIBA INU –>

 

SHIBA INU

(Shiba)

 

 

SHIBA INU5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 5: Azijski špici in sorodne pasme
št. FCI standarda: 257

Velikost: od 35 do 41 cm
Teža: od 10 do 13 kg
Življenjska doba: od 11 do 14 let

 

Zgodovina pasme

Njena domovina je Japonska. Shiba Inu spada med starodavne pasme psov, saj obstaja več kot 2.400 let. Uporabljali so jo za lov na manjše medvede, jelene, merjasca in divje ptice ter kot spremljevalce. Med drugo svetovno vojno je pasma skoraj izumrla, z načrtno vzrejo pa so jo uspeli ohraniti. V sedanjem času je predvsem spremljevalni pes.

 

Opis pasme

Po obliki je Shiba Inu majhna, s širokim prsnim košem in skladno grajena. Dlaka je kratka, trda, vodoodporna in ščiti pred vremenskimi razmerami. Podlanka je gosta in mehka. Ob menjavi dlake, je odpadanje močno. Barva dlake: lisičja, lisičje bela, krem, črno lisičja, črna in zlata. Nega ni zahtevna, saj obsega redno krtačenje in kopanje po potrebi, vendar ne prepogosto, da se ne uniči naravna zaščita kožuha.

 

SHIBA INU

Karakter pasme

Po naravi je Shiba Inu inteligentna, zvesta, živahna, drzna, pogumna, energična, neodvisna, aktivna, malo egoistična, dober čuvaj, vesela, prijazna, lovski nagon ima zelo izražen, vzdržljiva. Možne negativne lastnosti: agresivnost do drugih psov. Laja samo, če ima za to utemeljen razlog. Občasno ima rada tišino in samoto, ravno tako ne mara preveč ljubkovanja. Lastnika in družinske člane ima rada. Večje otroke ima rada, manjših se zaradi nenadnih, nepričakovanih gibov in njihove glasnosti boji, zato se jim umakne. V primeru, da jo otrok zasleduje, lahko pride tudi do ugriza iz strahu. Do tujcev je zadržana. Odnos do drugih živali je dober, razen do manjših hišnih ljubljencev, ki ji pomenijo plen in jih zato lovi. Lastnik mora biti izkušen, dobro mora poznati značilnosti te pasme, odločen, dosleden, prijazen, potrpežljiv, vztrajen, pri vzgoji mora uporabljati pozitivno stimulacijo. Poleg tega mora imeti dovolj prostega časa za druženje in druge aktivnosti. Priporoča se zgodnji trening poslušnosti. Potrebuje veliko gibanja, igre in ostalih fizičnih in umskih aktivnosti. Na sprehodu mora biti obvezno na povodcu, saj rada pobegne in se ne vrne več dni. Primerno bivalno okolje je tako stanovanje, kot tudi pesjak z ograjenim vrtom.

 

Zdravje pasme

Pasma ima kar nekaj zdravstvenih težav: displazija kolkov, izpah pogačice, alergije, glavkom, siva mrena. Večino le-teh se pojavi v mladosti in jih je možno pravočasno pozdraviti.

SAMOJED (Samoyed)

Pasma SAMOJED –>

 

SAMOJED

(Samoiedskaďa Sabaka – Samoyed)

 

 

SAMOJED5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 1: Nordijski vlečni psi
št. FCI standarda: 212

Velikost: – samec meri od 54 do 60 cm
– samica meri od 50 do 56 cm
Teža: od 20 do 30 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Sibirija. Ime je dobil po nomadskem plemenu Samojed, s katerim še sedaj živijo skupaj in so tesno povezani. Uporabljali so ga kot čuvaja in pastirja severnih jelenov, vlečnega psa in družabnika. V sedanjem času je Samojed čuvaj in družabnik. Dobre rezultate dosega na različnih kinoloških tekmovanjih, uspešen pa je tudi kot terapevtski pes.

 

Opis pasme

Po obliki je Samojed srednje velik, eleganten, močan in skladno grajen pes. Značilnost pasme je smehljajoč izraz obraza. Dlaka je dolga, čvrsta, štrleča, ravna in gosta. Okoli vratu je daljša in tvori grivo, ravno tako je daljša po glavi in sprednji strani nog. Podlanka je kratka, gosta in mehka. Barva dlake: snežno bela, krem, bela in biskvitna barva. Nega je precej zahtevna, saj obsega pogosto krtačenje, še posebej v obdobju menjave dlake. Kopanje ni priporočljivo. Dlaka ga varuje tako pred mrazom kot pred vročino.

 

SAMOJED

Karakter pasme

Po naravi je Samojed inteligenten, učljiv, vzdržljiv, močan, očarljiv, željan pozornosti, samostojen v odločitvah, neodvisen, pretkan, iznajdljiv, ponosen, šaljiv, izredno odločen, vreden zaupanja, zelo prijazen, samozavesten, očarljiv, živahen, vesel, energičen, ljubezniv, ima lovski nagon. Če psa pravilno vzgojimo in se dovolj družimo z njim, ni pričakovati posebnih problemov pri njegovem obnašanju. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan in želi biti ves čas z njimi. Otroke ima izredno rad, uživa v igri z njimi in je potrpežljiv. Do tujcev je prijazen. Zelo dobro se razume z drugimi psi, manjše nepoznane živali pa rad lovi, saj mu pomenijo lovski plen. Pasma je zelo zahtevna in ni primerna za vsakogar, saj pes zahteva ogromno pozornosti in enakopraven položaj v družini. Kadar mu kaj ni všeč, to jasno in glasno pokaže. Zelo je čist in nima vonja. Vzgoja se mora pričeti s prvim dnem, ko pripeljemo mladička. Lastnik mora biti potrpežljiv, spoštljiv, vztrajen, dosleden, odločen, iznajdljiv, prijazen, fizično aktiven, na razpolago mora imeti veliko prostega časa za druženje, zabavo, igre in ostale aktivnosti. Pri vzgoji mora izključno uporabljati pozitivno stimulacijo ter vzpostaviti partnerski odnos. Potrebuje aktivne dnevne sprehode, še raje ima pohode v hribe, lastnika rad spremlja lastnika pri teku na smučeh in podobno. Primerno bivalno okolje je tako pesjak z ograjenim vrtom, kot tudi stanovanje.

 

Zdravje pasme

Pasma je zelo zdrava in niso znane gensko pogojene bolezni.

RUSKO EVROPSKA LAJKA (Russian-European Laďka)

Pasma RUSKO EVROPSKA LAJKA –>

 

RUSKO EVROPSKA LAJKA

(Russian-European Laďka)

 

 

RUSKO EVROPSKA LAJKA5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 2: Nordijski lovski psi
št. FCI standarda: 304

Velikost: – samec meri od 54 do 60 cm
– samica meri od 52 do 58 cm
Teža: okoli 23 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let

 

Zgodovina pasme

Njena domovina je Rusija. Spada med stare pasme, saj so našli fosilne ostanke njej podobnega psa, iz obdobja pred 10.000 leti. Po drugi svetovni vojni je pasma skoraj izumrla, vendar so jo z načrtno vzrejo uspeli ohraniti. Prisotna je tudi na Finskem in v drugih evropskih državah. Spada med stare pasme. Uporabljali so jo za lov, kot čuvaja in vleko sani. V sedanjem času je lovski in družinski pes. Dobre rezultate dosega na različnih kinoloških tekmovanjih.

 

Opis pasme

Po obliki je Rusko evropska Lajka velika, kvadratna, mišičasta in skladno grajena. Dlaka je dolga, trda in gosta. Podlanka je mehka in gosta. Zaradi bogate dlake je odporna na mrzle vremenske razmere. Barva dlake: črno bela, siva, rjava. Nega ni zahtevna, saj obsega redno krtačenje in kopanje po potrebi.

 

RUSKO EVROPSKA LAJKA

Karakter pasme

Pogosto laja, saj ima to v genih. Z lajanjem opozarja na plen ali kaže svoje navdušenje in veselje. Po naravi je Rusko evropska Lajka inteligentna, živahna, aktivna, odločna, tolerantna, potrpežljiva, vzdržljiva, vesela, dober čuvaj, učljiva, pozorna na dogajanje v okolici, zaščitniška, ustrežljiva, energična, uravnovešena, poslušna, prijazna, ljubeča, družabna. Možne negativne lastnosti: destruktivno vedenje zaradi osamljenosti, plašnost, agresivnost, razdražljivost. Na lastnika je in družinske člane je zelo navezana in jih ima rada. Otroke ima rada in je z njimi zelo potrpežljiva. Do tujcev je nezaupljiva in oznani njihov prihod z glasnim lajanjem. Odnos do drugih psov je zadržan, lahko tudi agresiven. Odnos do domačih živali je dober, če je pravilno vzgojena. Manjše nepoznane živali ji pomenijo plen, saj prevlada njen lovski nagon. Socializacija se mora pričeti že pri mladičkih in traja vse njeno življenje. Primerno bivalno okolje je podeželje ter bivanje v pesjaku z visoko ograjenim vrtom. Bivanje v stanovanju ni priporočljiv. Potrebuje veliko gibanja na prostem (tek, pohodi), igre in ostalih umskih in fizičnih dejavnosti. Lastnik mora biti izkušen, zelo fizično aktiven, odločen, dosleden, avtoritativen, prijazen, iznajdljiv, potrpežljiv, na razpolago pa mora imeti veliko prostega časa za druženje in aktivnosti.

 

Zdravje pasme

Posebne zdravstvene težave niso prisotne.