FCI 7
Pasma ŽIMASTI MADŽARSKI PTIČAR –>
ŽIMASTI MADŽARSKI PTIČAR
(Drotszoru Magyar Vizsla – Hungarian Wirehaired Vizsla)
7. FCI skupina: Ptičarji
Sekcija 1: Kontinentalni ptičarji
– 1.1 Tipični kontinentalni ptičarji
št. FCI standarda: 239
Velikost: – samec meri od 58 do 62 cm
– samica meri od 54 do 58 cm
Teža: – samec od 20 do 29 kg
– samica od 18 do 25 kg
Življenjska doba: od 10 do 15 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Madžarska. Pasma je mlada, saj obstaja od leta 1940. Vzredili so ga iz mladičev kratkodlakega psa, ki so imeli tršo dlako. Uradni standard FCI je bil priznan leta 1986. Pasma je ogrožena, zato je izven domovine skoraj nepoznana. Prilagojen je za lov na kopnem in v vodi ter za lov s sokoli. Nastopa kot lovski in družinski pes. Udeležuje se tudi razstavnih tekmovanj.
Opis pasme
Po obliki je Žimasti madžarski ptičar srednje velik, čvrst, močan, elegantno grajen pes. Dlaka je kratka, žimnata, gosta in vodoodporna. Barva dlake: peščeno zlata, dovoljena je manjša belina na prsih in šapah. Dlaka ga dobro varuje pred vremenskimi vplivi. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, če je nujno potrebno.
Karakter pasme
Po naravi je Žimasti madžarski ptičar zelo inteligenten, učljiv, odličen lovec in prinašalec, pogumen, ubogljiv, vodljiv, energičen, nežen, uglajen, zvest, skrben, nezahteven, prisrčen, vztrajen, vzdržljiv, delaven, družaben, tih, občutljiv na krivice in trdo vzgojo, odličen plavalec, vesel, željan pohvale in pozornosti, nežen, ustrežljiv, prijazen. Laja samo z vzrokom. Čut za voh ima zelo razvit. Možne negativne lastnosti: hiperaktivnost, destruktivno vedenje, depresivnost, obsesivno-kompulzivno vedenje – povezano s premalo aktivnosti, osamljenostjo in neprimerno vzgojo. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan in želi biti ves čas v njihovi bližini. Otroke ima zelo rad. Do tujcev je zadržan. Ob primerni socializaciji dobro sprejema poznane živali, prostoživeče mu pomenijo plen. Lastnik mora biti izkušen, fizično zelo aktiven (lovec, športnik, rekreativec), umirjen, prijazen, odločen, dosleden, spoštljiv, discipliniran, uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje ter redne fizične in umske dejavnosti. Priporoča se zgodnja socializacija. Primerno bivalno okolje je hiša z ograjenim vrtom. Potrebuje veliko gibanja (lov, živahni sprehodi, tek, pohodi, plavanje, igre), druženja (slabo prenaša samoto) in umskih aktivnosti.
Zdravje pasme
Pasma je zdrava, možne so posamezne zdravstvene težave: displazija kolkov, disfagija megaoesophagus (težave s požiranjem, slinjenje), nepravilno delovanje ščitnice, težave z lojnicami, prebavne motnje, alergija na določena živila, težave z očmi (uvihanje vek navznoter ali navzven), epilepsija.
FCI 7
Pasma WEIMARANEC –>
WEIMARANEC
(Weimaraner – Weimaraner Vorstehhund – Weims – Weimer Pointer)
7. FCI skupina: Ptičarji
Sekcija 1: Kontinentalni ptičarji
– 1.1 Tipični kontinentalni ptičarji
št. FCI standarda: 99
Velikost: – samec meri od 59 do 70 cm
– samica meri od 57 do 65 cm
Teža: – samec do 40 kg
– samica do 35 kg
Življenjska doba: od 10 do 12 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Nemčija. Pasma obstaja od 18. stoletja. Njegov predniki so francoski lovski psi. Uporabljali so ga za lov v vodnih okoljih, sprva na veliko divjad, kasneje na vse vrste divjadi. Pasma je bila priznana leta 1896. Njegova popularnost je začela naraščati v 20. stoletju. Razširjen je po vsem svetu. V sedanjem času je lovski in družinski pes.
Opis pasme
Po obliki je Weimaranec srednje velik, močan, mišičast, skladno grajen pes. Dlaka je kratka, tanka, gladka in priležna. Obstaja tudi dolgodlaka varianta psa, ki pa je zelo redka. Pri dolgodlakih, je dlaka srednje dolga in svilnata, rep je košat. Zanimivo je, da se lahko v istem leglu nahajajo tako kratkodlaki kot dolgodlaki psi (recesivni gen). Barva dlake: srebrna, srnje rjava, mišje siva. Na prsih so dovoljene bele lise. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, če je nujno potrebno. Opozoriti je potrebno, da slabo prenaša mraz in vročino.
Karakter pasme
Po naravi je Weimaranec inteligenten, hitro učljiv, odličen lovec, vesel, ubogljiv, poslušen, dobro vodljiv, pogumen, zvest, družaben, odličen čuvaj, pozoren na dogajanje v okolici, zaščitniški, aktiven, živahen, občasno nagajiv, delaven, vztrajen, vzdržljiv, dosleden, željan pohvale in pozornosti, prijazen, ljubeč, zvest, plemenit, uravnovešen, ustrežljiv, radoveden, raziskovalen, prilagodljiv. Možne negativne lastnosti: destruktivno vedenje, dominantnost, prepogosto lajanje, trmoglavost – pogojeno s premalo aktivnosti, preveliko osamljenostjo in neprimerno vzgojo. Čut za voh ima zelo izostren. Rad laja. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Otroke ima zelo rad in je do njih ljubeč. Priporoča se nadzor pri druženju z manjšimi otroki, da nehote ne pride do poškodbe pri igri. Do tujcev je zadržan in z lajanjem opozori na njihov prihod. Ob primerni socializaciji sprejema druge živali, razen prostoživečih in malih, ki mu pomenijo plen. Lastnik mora biti izkušen, fizično zelo aktiven (lovec, športnik, rekreativec), umirjen, prijazen, odločen, dosleden, spoštljiv, discipliniran, avtoritativen, uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje ter redne fizične in umske dejavnosti. Priporoča se zgodnja socializacija. Primerno bivalno okolje je izoliran pesjak z ograjenim vrtom, prilagodi se tudi bivanju v stanovanju. V hladnih dneh mu je potrebno zagotoviti spanje v hiši, saj slabo prenaša mraz. Potrebuje veliko gibanja (lov, živahni sprehodi, tek, pohodi, igre), druženja (slabo prenaša samoto) in umskih aktivnosti.
Zdravje pasme
Pasma je zdrava, možne so posamezne zdravstvene težave: alergije kože (ekcem), displazija kolkov, prehitra rast, tumor. Obstaja tudi možnost zasuka želodca, čemur se je možno izogniti s tem, da pes dobi dnevno več manjših obrokov in, da po jedi počiva.
FCI 7
Pasma VELIKI MUNSTERLANDEC –>
VELIKI MUNSTERLANDEC
(Grosser Münsterländer – Large Munsterlander)
7. FCI skupina: Ptičarji
Sekcija 1: Kontinentalni ptičarji
– 1.2 Tip španjela
št. FCI standarda: 118
Velikost: od 59 do 61 cm
Teža: od 25 do 29 kg
Življenjska doba: od 11 do 13 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Nemčija, pokrajina Münster. Pasma obstaja od začetka 20. stoletja. Prvotno so ga porabljali za pasje športe. Njegovi predniki so nemški ptičarji.
Opis pasme
Po obliki je Veliki Munsterlandec srednje velik, slok, mišičast, skladno grajen pes. Dlaka je dolga, ravna, gosta, po glavi priležna in kratka. Barva dlake: bela s črnimi lisami in pikami, črno siva s črno glavo in belo liso na čelu. Nega ni zahtevna, saj obsega redno krtačenje in kopanje, če je nujno potrebno. Opozoriti je potrebno, da slabo prenaša vroče vreme.
Karakter pasme
Po naravi je Veliki Munsterlandec inteligenten, učljiv, poslušen, vesel, občutljiv na krivice in trdo vzgojo, pogumen, odličen lovec, zvest, prijazen, družaben, igriv, delaven, vzdržljiv, vztrajen, ustrežljiv, prilagodljiv, zanesljiv. Možne negativne lastnosti: preobčutljivost, nervoznost, obsesivno lajanje, destruktivno vedenje – pogojeno z značajem, preveliko osamljenostjo in neprimerno vzgojo. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan in želi biti neprestano v njihovi bližini. Otroke ima zelo rad in uživa v igri z njimi. Priporočljiv je nadzor odrasle osebe, da zaradi razigranosti ne bi nehote poškodoval otrok. Do tujcev je previden. Odnos do drugih živali je dober, slabše sprejema male živali, ki mu pomenijo plen. Lastnik mora biti izkušen, fizično aktiven ( po možnosti lovec), prijazen, odločen, dosleden, spoštljiv, uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje ter redne fizične in umske dejavnosti. Priporoča se zgodnja socializacija. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom, bivanje v stanovanju ni primerno. Potrebuje veliko gibanja (živahni sprehodi, tek, plavanje, igre), druženja (slabo prenaša samoto) in umskih aktivnosti. Na sprehodu je priporočljiva uporaba povodca. V izogib nepotrebni škodi, je potrebno psu ponuditi dovolj žvečljivih igrač, saj zelo rad grize in se igra.
Zdravje pasme
Pasma je zdrava, možne so posamezne zdravstvene težave: displazija kolkov, težave v zvezi s klopi in bolhami.
FCI 7
Pasma STARODANSKI PTIČAR –>
STARODANSKI PTIČAR
(Gammel Dansk Hřnsehund – Old Danish Pointing Dog)
7. FCI skupina: Ptičarji
Sekcija 1: Kontinentalni ptičarji
– 1.1 Tipični kontinentalni ptičarji
št. FCI standarda: 281
Velikost: – samec meri od 54 do 60 cm
– samica meri od 50 do 56 cm
Teža: – samec od 30 do 35 kg
– samica od 26 do 31 kg
Življenjska doba: od 11 do 13 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Danska. Pasma je stara, saj je njen obstoj dokumentiran že v letu 1710. Njegovi predniki so verjetno različni španski psi, ki so prišli na to področje skupaj s priseljenci. Z načrtno vzrejo so vzgojili današnjega psa. Registrirana je kot avtohtona danska pasma. Uporabljali so ga za lov na perjad. Prilagojen je za lov na razgibanem terenu. Uporabljajo ga tudi pri odkrivanju razstreliva. Udeležuje se tudi kinoloških tekmovanj. Izven domovine je slabo poznan. V sedanjem času je lovski in družinski pes.
Opis pasme
Po obliki je Starodanski ptičar srednje velik, kompakten, mišičast, skladno grajen pes. Dlaka je kratka, gosta in groba. Barva dlake: pretežno bela z rjavimi oznakami. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, če je nujno potrebno.
Karakter pasme
Po naravi je Starodanski ptičar inteligenten, učljiv, živahen (še posebej samice), energičen, doma miren, odločen, odličen lovec in prinašalec, pogumen, tih, uravnovešen, previden, preudaren, zvest, družaben, vesel, radoveden, ljubeč, nežen, vztrajen, vzdržljiv, delaven. Čut za voh ima zelo razvit. Možne negativne lastnosti: muhavost, impulzivnost (oboje velja predvsem za samice) – pogojeno z značajem in neprimerno vzgojo. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Otroke ima zelo rad in uživa v igri z njimi. Ob primerni socializaciji se dobro razume z drugimi psi in poznanimi živalmi, prostoživeče mu pomenijo plen. Lastnik mora biti izkušen, fizično aktiven, prijazen, odločen, dosleden, spoštljiv, uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje ter redne fizične in umske dejavnosti. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom – po možnosti na podeželju, prilagodi se tudi bivanju v hiši. Potrebuje veliko gibanja (sprehodi, tek, igre), druženja in umskih aktivnosti.
Zdravje pasme
Pasma je zdrava in nima posebnih zdravstvenih težav.
FCI 7
Pasma STABIJHOUN – FRIZIJSKI PTIČAR –>
STABIJHOUN – FRIZIJSKI PTIČAR
(Stabyhoun – Dutch Stabyhoun – Frisian Pointer)
7. FCI skupina: Ptičarji
Sekcija 1: Kontinentalni ptičarji
– 1.2 Tip španjela
št. FCI standarda: 222
Velikost: – samec meri od 50 do 53 cm
– samica meri od 48 do 50 cm
Teža: – samec od 23 do 25 kg
– samica okoli 20 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Nizozemska. Prvi opisi pasme so bili objavljeni že leta 1800. Pasma je maloštevilna in izven domovine slabo poznana. Uporabljali so ga kot lovskega psa na malo divjad in perjad, spremljevalca in čuvaja, večje pse tudi za vleko sani. Prilagojen je za lov v vodi v slabih vremenskih razmerah. Uradni standard FCI je bil priznan leta 1995. V sedanjem času je lovski in družinski pes. Dobre rezultate dosega tudi na različnih kinoloških tekmovanjih (agility, poslušnost, lov, triatlon, vzdržljivost, frizbi).
Opis pasme
Po obliki je Stabijhoun srednje velik, pravokoten, močan, čvrsto grajen pes. Dlaka je dolga, ravna, gladka, po križu rahlo valovita, po zadnjem delu nog košata in vodoodporna. Barva dlake: črno bela (najpogosteje); rjavo bela; oranžno bela (zelo redko). Dlaka ga dobro varuje pred mrazom. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, če je nujno potrebno.
Karakter pasme
Po naravi je Stabijhoun inteligenten, učljiv, odličen lovec in prinašalec, pogumen, energičen, dober plavalec, dostojanstven, prijazen, miren, potrpežljiv, ustrežljiv, previden, strpen, poslušen, vodljiv, zvest, ljubeč, ubogljiv, družaben, dober čuvaj, močan, vzdržljiv, vztrajen, delaven, odporen, pozoren na dogajanje v okolici, zaščitniški, prilagodljiv, zanesljiv. Ne laja pogosto. Možne negativne lastnosti: trmoglavost, agresivnost, hiperaktivnost – pogojeno z značajem in nepravilno vzgojo. Na lastnika je zelo navezan, družinske člane ima rad. Z otroki se dobro razume in je do njih potrpežljiv. Do tujcev je zadržan in z lajanjem opozori na njihov prihod. Poznane pse in domače živali dobro sprejema, v odnosu do nepoznanih prevlada lovski nagon. Lastnik mora biti izkušen, fizično aktiven, prijazen, odločen, dosleden, spoštljiv, uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje ter redne fizične in umske dejavnosti. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom, po možnosti na podeželju, prilagodi se tudi bivanju v stanovanju. Potrebuje veliko gibanja (sprehodi, tek, igre, trening), druženja in umskih aktivnosti.
Zdravje pasme
Pasma je zdrava in nima gensko pogojenih bolezni.
FCI 7
Pasma SLOVAŠKI ŽIMAVEC –>
SLOVAŠKI ŽIMAVEC
(Slovenský Hrubosrsty Stavač – Ohar – Slovakian Wirehaired Pointing Dog)
7. FCI skupina: Ptičarji
Sekcija 1: Kontinentalni ptičarji
– 1.1 Tipični kontinentalni ptičarji
št. FCI standarda: 320
Velikost: – samec meri od 62 do 68 cm
– samica meri od 57 do 64 cm
Teža: od 25 do 35 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Slovaška. Pasma obstaja že dolgo, z načrtno vzrejo pa so pričeli v drugi polovici 20. stoletja. Uporabljali so ga za lov na poljih in v vodi ob različnih vremenskih razmerah. Pasma je bila priznana leta 1975. Uradni standard FCI je bil potrjen leta 1995. V sedanjem času je lovski in družinski pes.
Opis pasme
Po obliki je Slovaski žimavec srednje velik, pravokoten, močan, mišičast, skladno grajen pes. Dlaka je srednje dolga, trda in gosta. Na gobcu ima brado. Barva dlake: siva. Dovoljene so manjše bele lise. Nega obse redno krtačenje in kopanje, če je nujno potrebno.
Karakter pasme
Po naravi je Slovaški žimavec inteligenten, učljiv, poslušen, vesel, vodljiv, zelo živahen, doma miren, delaven, uravnovešen, odličen lovec, pogumen, družaben, nezahteven, nežen, prilagodljiv, vztrajen, vzdržljiv, delaven, odporen, ustrežljiv. Na lastnika je zelo navezan, družinske člane ima rad. Z otroki se dobro razume. Do tujcev je zadržan. S poznanimi živalmi se dobro razume, ostale mu pomenijo plen. Lastnik mora biti izkušen, fizično aktiven, prijazen, odločen, dosleden, spoštljiv, uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje ter redne fizične in umske dejavnosti. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom, po možnosti na podeželju, prilagodi se tudi bivanju v stanovanju. Potrebuje veliko gibanja (sprehodi, tek, igre, trening), druženja in umskih aktivnosti.
Zdravje pasme
Pasma je zdrava in nima gensko pogojenih bolezni.
