YORUK (Yoruk Shepherd Dog, Yoruk Kopegi)

YORUK

(Yoruk Shepherd Dog, Yoruk Kopegi)

 

YORUKRedke pasme psov

Velikost: okoli 70 cm
Teža: skladna z višino
Življenjska doba: od 10 do 14 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Turčija. Ime je dobil po nomadskem plemenu Yuruk. Njegovi predniki so verjetno delovni psi s področja Srednje Azije in sedanjega Irana (Turkmenistanski Alabai, Armenski Gampr, kurdski, kirgiški in perzijski pastirski psi). Po nekaterih predvidevanjih, naj bi bila to najstarejša turška pasma psov. Uporabljali so ga za čuvanje živine in imetja. Zaradi razlik med posameznimi psi, še niso priznani kot samostojna pasma. Razlike so predvsem v videzu, glede temperamenta in značaja, so si psi zelo enotni.

 

Opis pasme

Po obliki je Yoruk srednje velik, kvadraten, mišičast, skladno grajen pes. Velikost in višina so zelo različni med posameznimi predstavniki teh psov. Dlaka je lahko kratka ali srednje dolga, gladka, gosta in čvrsta. Dovoljene so vse barve in barvne kombinacije. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, kadar je nujno potrebno.

 

YORUK

Karakter pasme

Po naravi je Yoruk inteligenten, učljiv, poslušen, samostojen, hiter, gibčen, zelo delaven, vzdržljiv, vztrajen, odličen čuvaj, zvest, družaben, močan, hitro odziven, zanesljiv, uravnovešen, prijazen. Značilna zanj je sposobnost, da dobro zazna pretečo nevarnost. Na lastnika je zelo navezan, družinske člane ima rad. Z otroki se dobro razume. Do tujcev je zadržan. Ob primerni socializaciji je odnos do poznanih živali dober. Lastnik mora biti odločen, dosleden, spoštljiv, prijazen, fizično aktiven, pri vzgoji mora uporabljati pozitivno stimulacijo, na razpolago mora imeti veliko prostega časa za druženje in ostale dejavnosti. Priporočljiva je zgodnja socializacija. Primerno bivalno okolje je pesjak z dobro ograjenim vrtom, po možnosti na podeželju. Bivanje v stanovanju ni primerno. Potrebuje veliko gibanja, druženja ter drugih fizičnih in umskih aktivnosti (sprehod, tek, trening, igre, zaposlitev). Na sprehodu je obvezna uporaba povodca.

 

Zdravje pasme

Pasma je zdrava in nima posebnih zdravstvenih težav.

 

TURŠKI ALABAI (Turkmen Alabai Dog)

TURŠKI ALABAI

(Turkmen Alabai Dog)

 

TURŠKI ALABAIRedke pasme psov

Velikost: od 65 do 71 cm, lahko tudi več
Teža: skladna z višino
Življenjska doba: od 10 do 12 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Turkmenistan. Pasma je stara. Po nekaterih mnenjih so njegovi predniki centralnoazijski ovčarji. Uporabljali so ga kot pastirja in čuvaja živine ter imetja. Prilagojen je za bivanje in delo v težkih geografskih in vremenskih pogojih. V sedanjem času je čuvaj in pastirski pes, nastopa tudi v vlogi družinskega psa.

 

Opis pasme

Po obliki je Turški Alabai močan, atletsko grajen pes. Dlaka je kratka (3 do 5 cm) ali dolga (7 do 8 cm), trda, ravna in gosta. Podlanka je gosta in mehka. Barva dlake: bela, črna, siva, slamnato rjava, rjasta, lisasta, progasta, pegasta. Modra in jetrna barva dlake nista dovoljeni. Dlaka ga dobro varuje pred poškodbami in vplivi vremena. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, če je nujno potrebno.

 

TURŠKI ALABAI

Karakter pasme

Po naravi je Turški Alabai inteligenten, učljiv, pogumen, odličen čuvaj, dostojanstven, umirjen, delaven, močan, aktiven, vreden zaupanja, zvest, družaben., zaščitniški, pozoren na dogajanje v okolici, vzdržljiv, vztrajen, borben. Možne negativne lastnosti: agresivnost, plašnost, nezainteresiranost, nervoza – delno pogojeno z značajem, večinoma pa z nepravilno vzgojo, slabo socializacijo, premalo aktivnosti in preveliko osamljenostjo. Na lastnika je zelo navezan, ostale družinske člane ima rad. Z otroki se dobro razume, pri druženju pa je priporočljiv nadzor odrasle osebe. Do tujcev je nezaupljiv. Lastnik mora biti zelo izkušen, prijazen, spoštljiv, fizično aktiven, odločen, dosleden, avtoritativen, uporabljati mora pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje in druge aktivnosti. S socializacijo in vzgojo je potrebno pričeti že pri mladiču. Primerno bivalno okolje je pesjak z velikim, dobro ograjenim vrtom, izključno na podeželju. Bivanje v stanovanju in v urbanem okolju ni primerno. Potrebuje veliko gibanja, stalno zaposlitev, druženja in ostalih fizičnih in umskih dejavnosti. Na sprehodu je potrebna uporaba povodca.

 

Zdravje pasme

Pasma je zdrava in nima posebnih zdravstvenih težav, možne so težave s kolki in komolci.

 

TIBETANSKI KYI APSO – TIBETANSKI BRADATI MASTIF (Tibetan Kyi Apso)

TIBETANSKI KYI APSO – TIBETANSKI BRADATI MASTIF

(Tibetan Kyi Apso)

 

TIBETANSKI KYI APSORedke pasme psov

Velikost: od 61 do 71 cm
Teža: okoli 37 kg
Življenjska doba: od 10 do 14 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je področje Tibeta. Pasma je stara in spada med primitivne. Obstajala naj bi že od 17. stoletja. Uporabljali so ga za varovanje živine in imetja. Dobro je prilagojen za ekstremne vremenske razmera na zahtevnih gorskih terenih. Pasma je redka in slabo poznana. Nastopa kot čuvaj in družinski pes.

 

Opis pasme

Po obliki je Tibetanski Kyi Apso velik, močan, mišičast, skladno grajen pes. Dlaka je dolga, gosta, čvrsta in trda. Podlanka je gosta in mehka. Po obrazu je močno odlakan. Barva dlake: črna in rjava, črna in bela, bela in krem, zlata, bela, srebrna, mahagoni, čokoladno rjava, večbarvna. Dlaka ga dobro varuje pred različnimi vremenskimi vplivi. Vročino slabše prenaša.

 

TIBETANSKI KYI APSO

Karakter pasme

Po naravi je Tibetanski Kyi Apso zelo inteligenten, ljubeč, prijazen, samostojen, neodvisen, ljubezniv, očarljiv, zvest, družaben, iznajdljiv, igriv, odporen, gibčen, dober tekač, hiter, odličen lovec, učinkovit, vzdržljiv, pogumen, energičen, odličen čuvaj, pozoren na dogajanje v okolici, zaščitniški, teritorialen, delaven. Njegovo lajanje je globoko in zvočno. Možne negativne lastnosti: destruktivno vedenje; neposlušnost, trmoglavost, dominantnost – delno pogojeno z značajem, večinoma pa z nepravilno vzgojo, slabo socializacijo, premalo aktivnosti in preveliko osamljenostjo. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan in slabo prenaša njihovo odsotnost. Otroke ima rad in je do njih nežen. Do tujcev je nezaupljiv in z lajanjem oznani njihovo prisotnost. Odnos do drugih živali je dober. Lastnik mora biti izkušen, avtoritativen, odločen, dosleden, prijazen, spoštljiv, fizično aktiven, uporabljati mora pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje in druge aktivnosti. Priporočljiva je zgodnja socializacija. Primerno bivalno okolje je izoliran pesjak z dobro ograjenim vrtom, po možnosti na podeželju. Bivanje v stanovanju ni primerno. Potrebuje veliko gibanja (tek, sprehod, igre, trening, zaposlitev), druženja in drugih fizičnih ter umskih dejavnosti. Na sprehodu je priporočljiva uporaba povodca.

 

Zdravje pasme

Pasma je zdrava in nima posebnih zdravstvenih težav.

 

TELEOMIAN (Malesian Teleomian)

TELEOMIAN

(Malesian Teleomian)

 

TELEOMIANRedke pasme psov

Velikost: od 38 do 46 cm
Teža: od 8 do 13 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Malezija, kjer je registriran kot avtohtoni pes. Pasma je primitivna in naj bi obstajala že od 17. stoletja. Uporabljali so ga kot lovskega psa na škodljivce (podgane, miši, kače) in pri lovljenju rib. Leta 1963 so ga odkrili antropologi, ki so raziskovali to področje ter ga poimenovali po reki Telom. Po nekaterih raziskavah bi lahko bil manjkajoči člen med Dingom in Basenjiem. Njegova sorodnika naj bi bila Dingo in Novogvinejski dingo. Leta 1970 so pričeli z načrtno vzrejo v ZDA; ta linija poteka ločeno od malezijske. Pasma je maloštevilna in slabo poznana.

 

Opis pasme

Po obliki je Teleomian srednje velik, podolgovat, čvrst, skladno grajen pes. Značilen zanj je modrikast jezik. Samica koti enkrat letno. Dlaka je kratka, gosta, gladka in trda. Barva dlake: rjavo bela, črno bela, črno rjava. Dovoljena je črna maska in večje bele lise. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, kadar je nujno potrebno.

 

TELEOMIAN

Karakter pasme

Po naravi je Teleomian zelo inteligenten, učljiv, ubogljiv, poslušen, pozoren na dogajanje v okolici, dober lovec, pogumen, vztrajen, odporen, prijazen, družaben, zvest, radoveden, živahen, dober iskalec, igriv, dober tekač, prilagodljiv, spreten, gibčen, zelo previden, zaveda se nevarnosti, vzdržljiv, delaven. Možne negativne lastnosti: ravnodušnost, destruktivno vedenje, neprilagodljivost, rad koplje jame – delno pogojeno z značajem, večinoma pa z nepravilno vzgojo, slabo socializacijo, premalo aktivnosti in preveliko osamljenostjo. Zaradi posebne oblike tac, lahko pleza, odpira vrata – uporablja jih na enak način kot ljudje roke. Njegovo lajanje oziroma tuljenje je zelo posebno. Značilno zanj je tudi, da se zaveda, katere rastline in situacije so zanj škodljive in se jih zato izogiba. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan in slabo prenaša njihovo odsotnost. Otroke ima rad in je do njih nežen. Do tujcev je zadržan. Odnos do drugih živali je dober. Lastnik mora biti odločen, dosleden, prijazen, spoštljiv, fizično aktiven, uporabljati mora pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje in druge aktivnosti. Priporočljiva je zgodnja socializacija. Primerno bivalno okolje je izoliran pesjak z dobro ograjenim vrtom, po možnosti na podeželju. Bivanje v stanovanju ni primerno. Potrebuje veliko gibanja (tek, sprehod, igre, trening, zaposlitev), druženja in drugih fizičnih ter umskih dejavnosti. Na sprehodu je priporočljiva uporaba povodca.

 

Zdravje pasme

Pasma je dokaj zdrava, možne so posamezne zdravstvene težave: displazija kolkov, izpah pogačice, težave z očmi, rak, vnetja ušes, napihnjenost želodca.

 

Pasma je registrirana pri:

APRI (American Pet Registry, Inc.)
DRA (Dog Registry of America, Inc.)
TDC (Telomian Dog Club)
MDC (Malaysia Dog Club)

 

TAZI (Anadolu Sultan Tazisi, Turkish Greyhound)

TAZI

(Anadolu Sultan Tazisi, Sultan Tazisi, Turkish Greyhound)

 

TAZIRedke pasme psov

Velikost: od 60 do 70 cm
Teža: okoli 30 kg
Življenjska doba: od 10 do 14 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Turčija. Pasma je stara, saj dokazano obstaja od 16. stoletja. Uporabljali so ga za lov na zajce, ptice in lisice, kot pastirskega psa in čuvaja. Pasma je maloštevilna in izven domovine slabo poznana. V sedanjem času je lovski in družinski pes.

 

Opis pasme

Ločimo dva tipa:

– prvi tip ima kratko, gosto in svilnato dlako. Dlaka jih dobro varuje pred vročino. Prisoten je predvsem v nižjih predelih oziroma na geografsko manj zahtevnih predelih. Ta tip psa je po obliki malo nižji in ima daljše telo.

– drugi tip ima srednje dolgo, gosto in svilnato dlako ter podlanko, ki je gosta in mehka. Dlaka jih dobro varuje pred mrazom. Prisoten je v višjih predelih, kjer je teren zahteven in močno razgiban. Telo je bolj kvadratne oblike.

Po obliki je Tazi srednje velik, vitek, skladno grajen pes. Prsi so široke, glava ozka, dolg rep in dolge noge. Barva dlake: rjava, rumeno rjava, črno rjava, rdeča, bela, črna, progasta. Na obrazu ima lahko črno ali belo masko. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, kadar je nujno potrebno.

 

TAZI

Karakter pasme

Po naravi je Tazi inteligenten, učljiv, vodljiv, igriv, gibčen, spreten, odličen lovec, zelo hiter tekač (do 65 km/h), vztrajen, vzdržljiv, zvest, prijazen, družaben, pozoren na dogajanje v okolici, pogumen. Laja zelo redko. Možne negativne lastnosti: agresivnost, neposlušnost, destruktivno vedenje – delno pogojeno z značajem, večinoma pa z nepravilno vzgojo, slabo socializacijo, premalo aktivnosti in preveliko osamljenostjo. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Otroke ima rad. Do tujcev je zadržan. Ob pravilni socializaciji je odnos do drugih živali dober, razen do prostoživečih, ki mu pomenijo plen. Lastnik mora biti odločen, dosleden, spoštljiv, prijazen, fizično aktiven, pri vzgoji mora uporabljati pozitivno stimulacijo, na razpolago mora imeti veliko prostega časa za druženje in ostale dejavnosti. Primerno bivalno okolje je pesjak z dobro ograjenim vrtom, po možnosti na podeželju. Bivanje v stanovanju ni primerno. Potrebuje veliko gibanja, druženja ter drugih fizičnih in umskih aktivnosti (sprehod, tek, trening, igre, zaposlitev). Na sprehodu je obvezna uporaba povodca.

 

Zdravje pasme

Pasma je zdrava in nima posebnih zdravstvenih težav. Poudariti je potrebno, da aktivnosti pri mladiču ne smejo biti pretirane, saj bi lahko zaradi krhkega okostja prišlo do poškodb.

 

TAIGAN (Kirgiz borzoi, Kyrgyzskaya Borzaya Taigan)

TAIGAN

(Kirgiz borzoi, Kyrgyz Borzoi, Kyrgyzskaya Borzaya Taigan)

 

TAIGANRedke pasme psov

Velikost: – samec meri okoli 65 cm
– samica meri okoli 60 cm
Teža: skladna z višino
Življenjska doba: od 12 do 15 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Kirgizija (od leta 1991, ko se je osamosvojila, prej Sovjetska zveza). Spada v družino vzhodnih hrtov. Pasma je stara, saj naj bi njegovi predniki obstajali že v 16. stoletju. Med nomadi je bil zelo priljubljen. Uporabljali so ga za lov (srnjad, volkovi, lisice) in čuvanje živine ter imetja. Prilagojen je za bivanje in delo v ekstremnih vremenskih razmerah in zahtevnih gorskih terenih. Pasma je po vsej verjetnosti primitivna, saj se zaradi oddaljenosti ni mešala z drugimi pasmami. Z načrtno vzrejo so pričeli leta 1964. Pasma je maloštevilna (pred izumrtjem) in izven domovine slabo poznana. V sedanjem času nastopa kot lovski in družinski pes.

 

Opis pasme

Značilno zanj je, da ima dobro razvita pljuča, ki mu omogočajo bivanje in delo na velikih višinah (do štiri tisoč m nadmorske višine). Po obliki je Taigan srednje velik, vitek, mišičast, močnih kosti, skladno grajen pes. Dlaka je srednje dolga ali dolga, gosta, mehka in rahlo skodrana. Barva dlake: črna, črno bela, siva, rjava, rumena, rjavo rumena, bela. Dovoljene so posamezne (manjše) bele lise. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, kadar je nujno potrebno.

 

TAIGAN

Karakter pasme

Po naravi je Taigan inteligenten, učljiv, ubogljiv, poslušen, odziven, prilagodljiv, odporen, vzdržljiv, dober tekač, hiter, gibčen, zvest, družaben, prijazen, radoveden, igriv, zabaven, energičen, ustrežljiv, željan pozornosti in pohvale, občutljiv na kritiko in trdo vzgojo. Možne negativne lastnosti: pretirana čustvena občutljivost, destruktivno vedenje, pretirano lajanje in cviljenje, neposlušnost, nezainteresiranost – pogojeno z značajem, predvsem pa z nepravilno vzgojo, slabo socializacijo, premalo aktivnosti in preveliko osamljenostjo. Dobro ima razvita vsa čutila. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Otroke ima zelo rad in je do njih zelo nežen. Do tujcev je nezaupljiv. Ob primerni socializaciji ni problemov v odnosu do drugih živali. Pri manjših in prostoživečih živalih lahko prevlada lovski nagon. Nujna je zgodnja socializacija in osnovna šola poslušnosti. Lastnik mora biti odločen, dosleden, prijazen, fizično aktiven, uporabljati mora pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje in ostale aktivnosti. Primerno bivalno okolje je izoliran pesjak z dobro ograjenim vrtom. Potrebuje veliko gibanja (sprehod, tek, igre, trening, zaposlitev) ter ostalih umskih in fizičnih dejavnosti. Na sprehodu je priporočljiva uporaba povodca.

 

Zdravje pasme

Pasma je načeloma zdrava, možne so posamezne zdravstvene težave: alergije na zdravila in anestetike, rak, težave s testisi.

 

Pasma je registrirana pri:

DRA (Dog Registry of America, Inc.)