ŠINUK (Chinook)

ŠINUK

(Chinook)

 

ŠINUKRedke pasme psov

Velikost: – samec meri od 58 do 69 cm
– samica meri od 53 do 64 cm
Teža: – samec okoli 32 kg
– samica okoli 25 kg
Življenjska doba: od 10 do 15 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina so ZDA, New Hampshire. Njegov neposredni prednik je pes z imenom Chinook, ki se je skotil leta 1917. Nadaljnja vzreja je potekala s križanjem grenlandskega huskya, nemškega in belgijskega ovčarja. Nastopa kot delovni (vleka sani, reševanje, iskanje preživelih) in družinski pes. Dobre rezultate dosega tudi na različnih kinoloških tekmovanjih (poslušnost, agility, sledenje).

 

Opis pasme

Po obliki je Šinuk kompakten, mišičast, skladno grajen pes. Oči so temno rjave ali janterjeve barve. Dlaka je srednje dolga, priležna in trda. Podlanka je mehka in gosta. Po vratu je bogato poraščen. Barva dlake: zlato rjava. Nega obsega redno krtačenje in kopanje po potrebi.

 

ŠINUK

Karakter pasme

Po naravi je Šinuk inteligenten, dobro učljiv, zelo delaven, poslušen, živahen, igriv, aktiven, uravnotežen, prijazen, dostojanstven, družaben, ljubek, izredno zvest, ubogljiv, vodljiv, ustrežljiv, prilagodljiv, vzdržljiv, nežen. Možne negativne lastnosti: pretirana plašnost, anksioznost – pogojeno z nepravilno in prepozno socializacijo. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan in slabo prenaša njihovo daljšo odsotnost. Otroke ima zelo rad in je do njih ljubeč. Odnos do drugih živali je dober, saj je bil vzrejen za delo v skupini. Do tujcev je prijazen. Lastnik mora biti odločen, samozavesten, dosleden, prijazen, fizično aktiven, na razpolago mora imeti dovolj prostega časa za druženje in druge aktivnosti. Pri vzgoji je potrebno uporabljati izključno pozitivno motivacijo. Pomembna je zgodnja socializacija in vzgoja. Primerno bivalno okolje je hiša z ograjenim vrtom. Bivanje v pesjaku ni priporočljivo, saj težko prenaša izoliranost od družine. Potrebuje dovolj dnevnega gibanja (sprehodi, tek, trening, igre) in drugih fizičnih in umskih dejavnosti.

 

Zdravje pasme

Pasma je načeloma zdrava, možne so nekatere zdravstvene težave: težave z očmi, displazija kolkov, težave s kožo.

 

Pasma je registrirana pri:

UKC (United Kennel Club)
ARBA (American Rare Breed Association)
FORB (Federation of Rare Breeds)
CKC (Continental Kennel Club)
CWNBC (Chinooks Worldwide – National Breed Club)
APRI (American Pet Registry, Inc.)
ACR (American Canine Registry)
DRA (Dog Registry of America, Inc.)
NAPR (North American Purebred Registry, Inc.)
AKC (American Kennel Club)

 

STAROVIKTORIJANSKI BULDOG (Olde Victorian Bulldogge)

STAROVIKTORIJANSKI BULDOG

(Olde Victorian Bulldogge)

 

STAROVIKTORIJANSKI BULDOGRedke pasme psov

Velikost: – samec meri od 46 do 50 cm
– samica meri od 44 do 48 cm
Teža: – samec od 29 do 45 kg
– samica od 25 do 38 kg
Življenjska doba: od 10 do 14 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Velika Britanija. Pasma je stara, vendar je bila ponovno oživljena z načrtno vzrejo leta 1988. Njegovi predniki so Angleški buldog, Ameriški buldog, Nemški bokser, Staffordshire bull terier in stare vrste buldogov. Nadaljnja vzreja je dovoljena samo s soglasjem in po standardu združenja VBA (Victorian Bulldogge Association). Nastopa predvsem v vlogi družinskega psa.

 

Opis pasme

Po obliki je Staroviktorjanski Buldog srednje velik do velik, širok, mišičast, močan, atletsko grajen pes. Glava je velika in prekrita z zgubano kožo, gobec je opazno obrnjen navzgor. Zadnje noge so mišičaste in močne ter rahlo zasukane navznoter. Prsni koš je širok in globok. Dlaka je gosta, gladka, ravna, priležna, mehka, sijoča in kratka. Barva dlake: bela, rjava, rdeče rjava, črna, modra in različne progaste variante. Nega obsega redno krtačenje, brisanje z mokro krpo, redno čiščenje kožnih gub in kopanje, kadar je nujno potrebno. Dlaka ga dobro ščiti pred različnimi vremenskim razmerami.

 

STAROVIKTORIJANSKI BULDOG

Karakter pasme

Po naravi je Staroviktorjanski Buldog inteligenten, učljiv, zvest, družaben, miren, pogumen, zaščitniški, močan, samozavesten, samostojen, občasno trmast, zanesljiv, aktiven, vzdržljiv, vreden zaupanja, željan pozornosti, uravnovešenega značaja, pogumen. Slabo prenaša osamljenost. Možne negativne lastnosti: trmoglavost, destruktivno vedenje, lenobnost, dominantnost – pogojeno delno z značajem, večinoma pa z nepravilno vzgojo, neprimerno socializacijo, premalo aktivnosti in preveliko osamljenostjo. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Otroke ima zelo rad. Do tujcev je zadržan. S poznanimi živalmi se dobro razume. Lastnik mora biti izkušen, odločen, dosleden, avtoritativen, potrpežljiv, aktiven, prijazen, uporabljati mora pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago dovolj prostega časa za druženje in druge aktivnosti. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom, ravno tako pa se prilagodi bivanju v stanovanju. Potrebuje veliko gibanja, druženja ter drugih fizičnih in umskih dejavnosti (sprehod, igre, zaposlitev, trening).

 

Zdravje pasme

Pasma je načeloma zdrava, možne so posamezne zdravstvene težave: vnetje gub, težave z očmi. Opozoriti je potrebno, da se sklepi nog počasi razvijajo, zato je potrebna previdnost pri aktivnostih mladičev in mladih psov, da ne pride do poškodb.

 

Pasma je registrirana pri:

DRA (Dog Registry of America, Inc)
AKC (Ameican Kennel Club)
VBA (Victorian Bulldogge Association)

 

STAROBOSTONSKI BULDOG (Old Boston Bulldog, Boston Bull)

STAROBOSTONSKI BULDOG

(Olde Boston Bulldogge, Boston Bull, Boston Bulldog, Old Boston Bulldog)

 

STAROBOSTONSKI BULDOGRedke pasme psov

Velikost: od 30,5 do 38 cm
Teža: od 11,3 do 20,3 kg
Življenjska doba: od 10 do 14 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina so ZDA. Njegov neposredni prednik je starodavni Bostonski buldog, po katerem je ohranil prvotno obliko in značilnosti. Drugi prednik je Bostonski terier z okroglo glavo. Uporabljali so ga kot čuvaja in delovnega psa na kmetijah. V sedanjem času je predvsem družinski pes.

 

Opis pasme

Po obliki je Starobostonski Buldog majhen do srednje velik, čvrst, mišičasto grajen pes. Glava je kompaktna in okrogla. Dlaka je kratka, gladka in gosta. Barva dlake: črna, črno bela, jetrna, rjava, rumeno rjava, rdeča, modra – pri vseh barvnih kombinacijah mora biti prisotna tudi bela barva. Nega obsega redno krtačenje, brisanje z mokro krpo, redno čiščenje kožnih gub in kopanje, kadar je nujno potrebno. Dlaka ga slabo ščiti pred večjimi vremenskimi vplivi.

 

STAROBOSTONSKI BULDOG

Karakter pasme

Po naravi je Starobostonski Buldog inteligenten, hitro učljiv, samozavesten, zvest, uravnovešen, vreden zaupanja, delaven, živahen, odličen čuvaj, zaščitniški, teritorialen, družaben, prijazen, ljubeč, željan pozornosti in pohvale, ustrežljiv, aktiven, v stanovanju miren. Možne negativne lastnosti: trmoglavost, destruktivno vedenje, lenobnost, dominantnost, agresivnost – pogojeno delno z značajem, večinoma pa z nepravilno vzgojo, neprimerno socializacijo, premalo aktivnosti in preveliko osamljenostjo. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Otroke ima zelo rad in uživa v igri z njimi. Do tujcev je zadržan in z lajanjem oznani njihovo prisotnost. S poznanimi živalmi se dobro razume, če je pravilno socializiran. Lastnik mora biti izkušen, odločen, dosleden, avtoritativen, potrpežljiv, aktiven, prijazen, uporabljati mora pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago dovolj prostega časa za druženje in druge aktivnosti. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom, ravno tako pa se prilagodi bivanju v stanovanju. Potrebuje veliko gibanja, druženja ter drugih fizičnih in umskih dejavnosti (živahni in dolgi sprehodi, igre, zaposlitev, trening).

 

Zdravje pasme

Pasma je zdrava in nima posebnih zdravstvenih težav.

 

Pasma je registrirana pri:

NDRRB (National Dog Registry For Rare Breeds)
IOEBA (Olde English Bulldogge Association)
APRI (American Pet Registry, Inc.)
UCA (United Canine Association)
AKC (American Kennel Club)

 

SRBSKI SYLVAN – ZMAJ (Serbian Sylvan Dog – Dragon, Sylvans)

SRBSKI SYLVAN – ZMAJ

(Serbian Sylvan Dog – Dragon, Sylvans)

 

SRBSKI SYLVANRedke pasme psov

Velikost: okoli 70 cm
Teža: skladna z višino
Življenjska doba: od 10 do 12 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Srbija. Ime je dobil po pokrajini Sylvanija. Razširjen je bil na področju Balkana in tudi drugje. Pasma je stara, saj obstaja že več stoletij. Po nekaterih mnenjih, ki niso dokazana, bi lahko bili njegovi predniki Šarplaninec, Tornjak, Kavkaški ovčar, Epirski molos, Tibetanski mastif in druge vrste molosov. Značilnosti Srbskega Sylvana se kažejo v nekaterih novejših evropskih pasmah (Hovawart, Boseron, Rotweiler). Uporabljali so ga kot pastirskega, lovskega in vojnega psa ter čuvaja živine in lastnine. Dobro je prilagojen za delo in bivanje na zahtevnih gorskih terenih ob različnih vremenskih vplivih. Pasma je ogrožena, predvsem zaradi križanja z drugimi pasmami.

 

Opis pasme

Po obliki je Srbski Sylvan velik, mišičast, močan, atletsko grajen pes. Prsi so globoke, glava ozka, gobec dolg. V leglo je navadno od 2 do 3 mladiči. Dlaka je kratka, redkeje dolga, ravna, trda in gosta. Podlanka je gosta in mehka. Barva podlanke: črna, siva, rdeča, rdeče rjava ali lisasta. Barva dlake: črna, črno rjava, rdeča, rumeno rjava, progasta, tribarvna. Po nogah in prsih so lahko prisotne bele lise. Bele oznake po glavi so sprejemljive, vendar niso preveč zaželene. Močno izraženi ožigi nad očmi so zelo zaželeni. Dlaka ga dobro varuje pred poškodbami in vplivi vremena. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, če je nujno potrebno.

 

SRBSKI SYLVAN

Karakter pasme

Po naravi je Srbski Sylvan inteligenten, samostojen, delaven, aktiven, zadržan, tih, uravnovešen, pogumen, odličen čuvaj, dober lovec, zaščitniški, zvest, borben, vztrajen, vzdržljiv, odporen, pozoren na dogajanje v okolici. Možne negativne lastnosti: agresivnost, napadalnost, preveč zaščitniški, neposlušnost – pogojeno z značajem, kot tudi z nepravilno vzgojo, slabo socializacijo, premalo aktivnosti in preveliko osamljenostjo. Dobro ima razvit čut za voh. Značilno za pasmo je, da so samice v primerjavi s samci bolj aktivne in delavne. Sposoben je hitrega teka, poleg tega je zelo gibčen (visoki skoki, plezanje). Na lastnika je izredno navezan, ostale družinske člane ima rad. Do tujcev je zadržan. Odnos do nepoznanih psov ni najboljši, lahko je celo napadalen. Lastnik mora biti zelo izkušen, prijazen, spoštljiv, fizično aktiven, odločen, dosleden, avtoritativen, uporabljati mora pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje in druge aktivnosti. Primerno bivalno okolje je pesjak z velikim, dobro ograjenim vrtom, izključno na podeželju. Bivanje v stanovanju in v urbanem okolju ni primerno. Potrebuje veliko gibanja, stalno zaposlitev, druženja in ostalih fizičnih in umskih dejavnosti. Na sprehodu je potrebna uporaba povodca.

 

Zdravje pasme

Pasma je zdrava in nima posebnih zdravstvenih težav.

 

PUNGSAN (Pungsan Dog, Korean Pungsan)

PUNGSAN

(Pungsan Dog, Poong San, Phungsan, Poongsan, Korean Poongsan, Korean Phungsan, Korean Pungsan)

 

PUNGSANRedke pasme psov

Velikost: od 55 do 59 cm
Teža: od 20 do 30 kg
Življenjska doba: od 10 do 14 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Severna Koreja. Ime je dobil po goratem predelu Pungsan (sedaj Kimhyonggwon). Njegov izvor ni natančno dokumentiran, verjetno pa je eden izmed njegovih prednikov tudi volk. Pasma je zelo stara, saj naj bi obstajala okoli 1600 let. Ima status avtohtone pasme. Uporabljali so ga za lov na velike živali (panter, tiger, volk, divji prašič) in kot vojaškega psa. V sedanjem času je predvsem družinski pes. Prilagojen je za delo in bivanje na zahtevnem gorskem terenu, ob težkih vremenskih razmerah. Pasma je maloštevilna in izven matične domovine slabo poznana. Z vzrejo se ukvarja tudi nekaj rejcev v ZDA in v Južni Koreji.

 

Opis pasme

Po obliki je Pungsan srednje velik, močan, mišičast, skladno grajen pes. Ušesa ima pokončna, rep zavihan. Dlaka je kratka, mehka in gosta. Podlanka je gosta in mehka. Barva dlake: bela. Dlaka ga dobro ščiti pred poškodbami in različnimi vremenskimi vplivi. Nega obsega redno krtačenje (ob menjavi pogosteje) in kopanje, kadar je nujno potrebno.

 

PUNGSAN

Karakter pasme

Po naravi je Pungsan inteligenten, učljiv, ubogljiv, vzdržljiv, zelo aktiven, energičen, vztrajen, dominanten, oster, odličen lovec, prijazen, zvest, odziven, vodljiv, ustrežljiv, željan pozornosti in pohvale, zanesljiv, ponosen, samostojen, zaščitniški, samozavesten, močan, zelo gibčen, odporen, prilagodljiv. Možne negativne lastnosti: agresivnost do drugih psov, dominantnost, destruktivno vedenje – delno pogojeno z značajem, večinoma pa z nepravilno vzgojo, slabo socializacijo, premalo aktivnosti in preveliko osamljenostjo. Zelo rad koplje luknje in uhaja na potep. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan in težko prenaša njihovo odsotnost. Otroke ima rad in je do njih ljubeč. Do tujcev je nezaupljiv. Ob primerni socializaciji se dobro razume z drugimi živalmi. Lastnik mora biti izkušen, prijazen, spoštljiv, odločen, dosleden, avtoritativen, fizično zelo aktiven, imeti mora veliko prostega časa za druženje in ostale aktivnosti, pri vzgoji pa mora uporabljati pozitivno stimulacijo. Primerno bivalno okolje je pesjak z velikim in visoko ograjenim vrtom. Dobro se prilagodi bivanju v hiši ali stanovanju, saj je zelo navezan na družino. Potrebuje veliko gibanja, veliko druženja, zaposlitev ter druge fizične in umske dejavnosti. Na sprehodu je potrebna uporaba povodca.

 

Zdravje pasme

Pasma je zdrava in nima posebnih zdravstvenih težav.

 

KAWAKAMI (Kawakami Inu, Kawakami Ken)

KAWAKAMI

(Kawakami Inu, Kawakami Ken)

 

KAWAKAMIRedke pasme psov

Velikost: – samec meri od 38 do 45 cm
– samica meri od 35 do 42 cm
Teža: skladna z višino
Življenjska doba: od 12 do 15 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Japonska, pokrajina Kawakami. Pasma je stara. Po nekaterih predvidevanjih je gensko močno povezan s Shiba Inu. Prilagojen je za delo in bivanje v težkih geografskih in vremenskih razmerah. Uporabljali so ga kot čuvaja in lovskega psa. Po drugi svetovni vojni je pasma skoraj izumrla, vendar so jo z načrtno vzrejo, s katero so pričeli okoli leta 1983, uspelih ohraniti. Okoli leta 2008 je obstajalo samo 38 psov te pasme, kasneje se je število povzpelo na 350 psov. Izven matične domovine je skoraj nepoznan.

 

Opis pasme

Po obliki je Kawakami majhen do srednje velik, močan, skladno grajen pes. Prsni koš je dobro razvit. Dlaka je kratka, čvrsta, mehka in gosta. Podlanka je mehka in gosta. Barva dlake: črna, rdeča, bela. Dlaka ga dobro varuje pred poškodbami in vremenskimi vplivi. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, če je nujno potrebno.

 

KAWAKAMI

Karakter pasme

Po naravi je Kawakami inteligenten, pogumen, zaščitniški, živahen, aktiven, drzen, dostojanstven, odličen lovec, dober čuvaj, pozoren na dogajanje v okolici, zvest, družaben, vztrajen, hiter, samozavesten, odločen, vzdržljiv, odporen, prilagodljiv, prijazen. Možne negativne lastnosti: agresivnost do drugih psov – delno pogojeno z značajem, večinoma pa z nepravilno vzgojo, slabo socializacijo, premalo aktivnosti in preveliko osamljenostjo. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Dobro se razume z večjimi otroci, manjših nima preveč rad. Do tujcev je zadržan. Odnos do drugih živali je, ob pravilni socializaciji, dober. Slabše prenaša mlade pse. Priporočljivi sta zgodnja socializacija in mala šola poslušnosti. Lastnik mora biti zelo izkušen, prijazen, spoštljiv, fizično aktiven, odločen, dosleden, avtoritativen, uporabljati mora pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje in druge aktivnosti. S socializacijo in vzgojo je potrebno pričeti že pri mladiču. Primerno bivalno okolje je pesjak z dobro ograjenim vrtom. Prilagodi se tudi bivanju v stanovanju. Potrebuje veliko gibanja, stalno zaposlitev, druženja in ostalih fizičnih in umskih dejavnosti. Na sprehodu je potrebna uporaba povodca.

 

Zdravje pasme

Pasma je naćeloma zdrava, možne so posamezne zdravstvene težave: alergije, glavkom, težave z očmi, displazija kolkov, izpah pogačice.

 

Pasma je registrirana pri:

Pasma je priznana v nekaterih japonskih kinoloških organizacijah.