Prehrana brejih in doječih samic ter prehrana starih psov –>

Prehrana brejih in doječih samic ter prehrana starih psov

 

Prehrana brejih in doječih samic:

Prehrana brejih in doječih samic ter prehrana starih psovPri zdravi samici v primerni telesni kondiciji je rast zarodkov v prvi polovici brejosti sorazmerno počasna. Plodovi namreč najhitreje rastejo zadnje tri tedne brejosti, zato se pri samici izrazito povečajo potrebe po hranilnih snoveh in energiji. Iz navedenih razlogov samico do petega tedna brejosti hranimo enako, kot smo jo pred paritvijo, po tem času pa ji količino hrane postopoma povečujemo. Priporočljivo je, da obrok povečujemo od 5. tedna brejosti naprej, približno za 10% na teden. Tako je dnevna količina hrane ob kotitvi za približno polovico večja kot ob paritvi. Zraven količine moramo biti še posebno pozorni na kakovost obroka. Pri samicah z več zarodki se trebuh zelo poveča, zato so navadno zadnjih sedem do deset dni brejosti manj aktivne, zmanjša se jim tudi tek, ob morebitnem zaužitju prevelike količine hrane pa lahko tudi bljuvajo. Zaradi navedenih razlogov je smotrno samici proti koncu brejosti ponuditi več manjših in bolj koncentriranih obrokov na dan.

Največja preizkušnja primernosti prehrane je dojenje, navadno v prvih štirih tednih po kotitvi. Potrebe po hranilnih snoveh so vsekakor odvisne od števila mladičev, v vsakem primeru pa mora doječa samica v primerjavi z ne doječo na dan zaužiti več kakovostne hrane, jo prebaviti in vsrkati hranilne snovi ter jih uporabiti za tvorbo in izločanje mleka. Znano je, da za prehrano in skrb večjega legla samica potrebuje tudi do 4-krat več hranilnih snovi in energije kot sicer. Zaradi boljšega izkoristka hrane dnevni obrok razdelimo na 3 do 4 manjše. Visoko breje, predvsem pa doječe samice potrebujejo tudi bistveno več tekočine, zato naj bo postana voda, blaga goveja juha ali pa sveže mleko (če ne povzroča driske) vedno na voljo. Sicer naj doma pripravljen obrok vsebuje približno polovico kakovostne mišične (mesa) ali drobovine in polovico testenin, koruznega ali piščančjega zdroba, kuhano jajce ter nekaj zelenjave z ustrezno količino mineralno – vitaminskega dodatka. Najpreprostejše je, da samico v obdobju brejosti in dojenja hranimo s posebej pripravljeno industrijsko hrano, vendar mora biti prehod nanjo postopen. Ustreznost prehrane ocenimo z intenzivnim spremljanjem rasti in razvoja mladičev ter s kontrolo telesne teže samice. Slednja kljub dojenju ne bi smela hujšati.

 

Prehrana starih psov:

Pse po dopolnjenem osmem letu starosti štejemo za starejše pse. Pri večini starejših psov je prebava upočasnjena, prav tako je zmanjšana sposobnost izkoriščanja hranilnih snovi. Zato moramo (podobno kot staremu človeku) psu zagotoviti sorazmerno lahko prebavljiv dnevni obrok, ki ga, če le mogoče, razdelimo na dva do tri manjše.

Prehrana brejih in doječih samic ter prehrana starih psovPrimerne surovine za pripravo obroka so:
– Goveja juha s pustim mesom
– Perutnina
– Divjačina
– Ovčetina
– Kuhana pljuča

Od sestavin rastlinskega izvora pa:
– Riž
– Ovseni kosmiči
– Otrobi
– Jušna zelenjava

Primerni so tudi mlečni izdelki kot so:
– Sir
– Skuta
– Jogurt
– Kislo mleko

Obroku dodamo žličko sončničnega olja in vitaminsko – mineralni pripravek, katerega odmerek naj bo v skladu z navodili proizvajalca. Mastna hrana in kosti niso primerni za stare pse.

Sicer pa je na našem trgu mogoče dobiti raznovrstno, že pripravljeno hrano, med katero je tudi takšna, ki je glede na sestavo v prvi vrsti namenjena ostarelim psom. Na trgovinskih policah jo prepoznamo po oznaki SENIOR.

Pri staremu psu moramo še posebej skrbno paziti, da mu z ustrezno prehrano vzdržujemo optimalno telesno težo. Zaradi zmanjšane telesne aktivnosti na eni strani in prebogatih obrokov na drugi je namreč večina ostarelih psov predebelih, kar še dodatno vpliva na njihovo počutje.

 

Vir: Marko Mali – LOVSKA KINOLOGIJA