Splošno o pasji prehrani –>

Splošno o pasji prehrani

 

Za razumevanje prehranjevalnih navad, ki zadevajo način prehranjevanja in vrsto hrane, s katero se hranijo psi, je najbolje, da na kratko spoznamo prehranjevalne navade volka. Eni in drugi imajo namreč skupnega prednika, večino prehranjevalnih značilnosti pa so psi kljub spremenjenim načinom življenja ohranili do današnjih dni.

Splošno o pasji prehrani, Pasja prehranaPretežen del hrane za volkove so manjši, pa tudi večji sesalci, predvsem rastlinojede živali. Volkovi hrane ne žvečijo, pač pa jo goltajo v kosih, predvsem zato, da je čim več pojedo, saj nanjo večinoma čaka več lačnih partnerjev. Volk zmore v svoj elastični želodec »shraniti« tudi večje kose hrane in tako pojesti veliko koncentrirane beljakovinske hrane. Ta pasji sorodnik se lahko naenkrat naje za več dni, ko pa je sam, del hrane lahko izbljuje in jo nato čez čas v miru ponovno poje. Volk ne žre samo mesa ampak tudi kite in vezi, drobovino, vključno z vsebino želodca in predželodcev rastlinojedov ter črevesja. Celotno telo uplenjene živali je torej zanj vir za organizem nujno potrebnih hranilnih snovi – beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Če volk ujame večji plen, ga del zakoplje in požre, ko je ponovno lačen. Po dolgem obroku volk rad v miru spi, pred tem pa se navadno napije vode.

Glede na telesno zgradbo je pes še vedno žival, ki pleni. To potrjuje oblika in položaj zobovja in zgradba njegovih prebavil. Psi kljub rednemu hranjenju zelo radi zakopavajo ostanke hrane, še posebno kosti. Podobno kot volkovi kose hrane goltajo in pogosto ne vedo, koliko je sploh prenesejo. Zelo ješči psi se pogosto čezmerno nažrejo in nato hrano izbljuvajo. Ob tem je potrebno poudariti, da psi v primerjavi s človekom veliko lažje bljuvajo.

Pes zelo rad poje hrano, ki jo je pred tem zakopal in, ki za naš občutek vonja zelo zaudarja. Psu to ne škoduje, saj se meso, zakopano v zemlji, ne pokvari pač pa le dozori, podobno kot določene vrste sirov.

Kljub opisanim podobnostim volčjega in pasjega prehranjevanja, pa so se psi v precejšnji meri prilagodili našem načinu življenja – tako glede vrste hrane, kakor tudi pogostosti hranjenja. Ob tem se moramo zavedati, da so kondicijsko stanje živali, njeno počutje, zdravje in življenjska doba v daleč največji meri odvisni prav od ustrezne in pravilne prehrane. Pri tem moramo upoštevati določene zakonitosti, ki veljajo za prehranjevanje te živalske vrste.

Splošno o pasji prehrani, Pasja prehranaHrano lahko opišemo kot »vsako snov, ki nahrani živo bitje«. Popolnejša definicija pa je, da je hrana vsaka trdna ali tekoča snov, ki po zaužitju organizmu nudi energijo za gibanje, tvorbo toplote oz. snovi za rast in obnavljanje telesnih tkiv ter razmnoževanje.

Med osnovne hranilne snovi, ki jih organizem potrebuje za prej naštete procese, prištevamo beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe, poleg njih pa še vitamine in minerale.

 

Beljakovine:

Beljakovine imenujemo tudi proteini. V naravi poznamo beljakovine živalskega in rastlinskega izvora. Beljakovine sestavljajo aminokisline in nekaterih od njih ne more »ustvariti« niti človeško niti živalsko telo. Ne ljudje in ne psi ne morejo preživeti brez beljakovin živalskega izvora. Visoko kakovostne in za pasji organizem lahko prebavljive beljakovine so v mesu, v večini notranjih organih, ribah, mleku, mlečnih izdelkih in jajcih. Pljuča ne vsebujejo prav veliko beljakovin, v manjših količinah beljakovine najdemo tudi v hrustancu, koži in kosteh.

Kakovostne beljakovine rastlinskega izvora so v ovsenih kosmičih, rižu, neoluščenih žitih, največ pa jih je v soji. Beljakovine živalskega izvora so za organizem nujno potrebne, za psa pa so nadvse koristne tudi rastlinske beljakovine. V dnevnem obroku naj bi pes zaužil od 20 do 50% beljakovin, odvisno od njegove starosti in telesne aktivnosti.

 

Ogljikove hidrate:

Splošno o pasji prehrani, Pasja prehranaMed ogljikove hidrate spadajo različni sladkorji in škrob. Pes, podobno kakor človek, najlažje prebavlja grozdni sladkor – glukozo, ki je za življenje nujno potreben. Ogljikovi hidrati so predvsem v žitih, torej v moki oz. kruhu, testeninah, koruznem zdrobu in rižu. Pasja prebavila surovih ogljikovih hidratov ne morejo prebaviti v takšni meri kot prebavila rastlinojedih živali, zato moramo riž, testenine, ovsene kosmiče, koruzni zdrob,… psu vedno ponuditi kuhane. Splošno psi zelo slabo prebavljajo škrob, zato krompir in različne stročnice niso primerni za njihovo prehrano, saj za pasji organizem ne pomenijo nikakršne hranilne vrednosti. Navadno dnevni obrok psa vsebuje od 20 do 45% ogljikovih hidratov.

 

Splošno o pasji prehrani –>

 

Maščobe

Maščobe so najbolj koncentrirana oblika energije in so za psa lažje prebavljiva hrana. Kljub temu jih psu ne smemo dajati v prevelikih količinah, saj lahko tudi škodujejo. Zraven živalskih maščob, ki jih pes zaužije z mastnim mesom, so za pravilno delovanje organizma potrebne tudi rastlinske maščobe. Le te vsebujejo nekatere nenadomestljive maščobne kisline, ki so zlasti pomembne za pravilno delovanje in obnovo pasjega kožuha. Zraven navedenega je vsebina maščob v obroku nujna za vsrkavanje določenih vitaminov, ki so topni v maščobah. Pasje potrebe po rastlinskih maščobah zadostimo z rednim dodajanjem manjše količine rastlinskega olja, pri čemer je potrebno opozoriti, da so prežgano olje in zažgana maščoba za psa lahko škodljivi. V dnevnem obroku naj bo od 10 do 25% maščob, pri čemer je potrebno nujno upoštevati starost psa, njegovo telesno aktivnost in temperaturo okolja. Pri večji telesni aktivnosti in nizkih zunanjih temperaturah povečani potrebi po energiji lahko zadostimo tako, da obroku dodamo ustrezno količino maščob.

 

Vitamini:

Splošno o pasji prehrani, Pasja prehranaVitamini so življenjsko pomembne snovi, ki v organizmu uravnavajo presnovo in druge življenjske procese. Uvrščamo jih med vodotopne in tiste, ki so topni v maščobah. Med slednje spadajo vitamini A, D, E in K in imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju odpornosti organizma, obnavljanju kože in sluznic, rasti in razvoju kosti, poteku spolnega cikla, zagotavljanju plodnosti,… V vodi topni so vitamini iz skupine B ter vitamina C in H. Vitamini skupine B uravnavajo presnovo maščob in beljakovin, omogočajo normalno rast, delovanje organizma in delovanje živčnega sistema, medtem ko je vitamin H izjemno pomemben za obnovo kože in rast dlake. Za pse so vir vitaminov drobovina, predvsem jetra, pa tudi drugo meso, jajca, kvas ter različna zelenjava. Tudi vitamin C ima pomembno vlogo v življenjskih procesih, vendar je za pasji organizem značilno, da ga tvori sam, zato ga ni potrebno dodajati hrani.

 

Minerali in mikroelementi:

Minerali in mikroelementi so prav tako nujni za delovanje pasjega organizma, ki pa jih žival potrebuje le v majhnih količinah. Med najpogosteje omenjenimi minerali sta kalcij in fosfor, med mikroelementi pa natrij, kalij, klor, železo, cink, baker,… Eni in drugi so v različnih količinah v vseh vrstah hrane. Pri tem je potrebno opozoriti, da je vsaj toliko kot količina mineralov in mikroelementov pomembno tudi pravilno razmerje med njimi. Z enostranskim dodajanjem npr. samo kalcija v hrano, lahko pri mladem, odraščajočem psu povzročimo več škode kot koristi. Ustrezno razmerje med posameznimi minerali in mikroelementi lahko zagotovimo le z dodajanjem posebej pripravljenih tovarniških mineralno – vitaminskih mešanic.

 

Voda:

Splošno o pasji prehrani, Pasja prehrana, pes pije vodoVoda, čeprav je ne štejemo k hrani, je njena sestavina in hkrati življenjsko pomembna tudi za delovanje pasjega organizma. Voda omogoča različne biokemične procese v organizmu, zraven tega pa kot glavna sestavina krvi opravlja tudi transportno funkcijo. Ne nazadnje je izjemno pomembna za uravnavanje telesne temperature in uravnavanje prebave ter izločanje škodljivih snovi iz organizma. Pasji organizem je dokaj občutljiv za pomanjkanje vode, zato naj jo ima pes vedno na voljo, ne glede na letni čas in način hranjenja.

 

Vir: Marko Mali – LOVSKA KINOLOGIJA