Označevanje psov z značkami ter tetoviranje –>

Označevanje psov z značkami ter tetoviranje

 

Že od nekdaj poskuša človek z označevanjem živali olajšati njihovo prepoznavanje, hkrati pa to omogoča potrjevanje njihove identitete in izkazovanje lastništva.

V Sloveniji, od junija 2011 vzrejno – tetovirni referenti mladičev ne tetovirajo več ampak jim vstavijo mikročip.

 

Označevanje psov z značkami:

Označevanje psov z značkami ter tetoviranjeSprva so bili tako rodovniški kakor tudi ne rodovniški psi označeni s kovinskimi značkami, ki so jih oz. naj bi jih nosili na svojih ovratnicah. Pozneje je za označevanje psov s posebnimi predpisi poskrbela veterinarska služba, ki je bolj ali manj uspešno poskušala vzpostaviti evidenco psov in njihovih lastnikov. To je bilo še posebno pomembno s stališča preprečevanja, zatiranja in izkoreninjenja stekline. Zato je bila slehernemu psu ob cepljenju proti steklini dodeljena posebna značka, na kateri sta bili številčni oznaki. Ena je pomenila številko psa, druga pa regijo oz. območno enoto veterinarske uprave, v kateri je bil pes cepljen. Vse do leta 1997 je pes ob vsakem naslednjem cepljenju dobil novo značko. Od leta 1998 je tovrstna številčna oznaka postala trajna, torej doživljenjska. V skladu z veljavnim predpisom bi moral sleherni pes takšno značko vedno nositi pripeto na ovratnici, kar bi omogočalo njegovo identifikacijo, hkrati pa je mogoče že na daleč razbrati ali je bil pes cepljen proti steklini. Žal se v praksi takšen način označevanja ni izkazal najbolje, saj mnogi lastniki spuščajo pse brez ovratnic ali pa značk ne nameščajo nanje. Zraven tega, zaradi dokaj slabe kakovosti značk, pes značko velikokrat tudi izgubi.

 

Tetoviranje psov:

Označevanje psov z značkami ter tetoviranjeV skladu z zahtevo mednarodne kinološke zveze (FCI) so od leta 1974 v Sloveniji vsi rodovniški psi označeni s tetovirno številko. Vsi psi, poleženi v Sloveniji in vpisani v rodovno knjigo pri Kinološki zvezi Slovenije, so namreč s posebnimi kleščami tetovirani v levi uhelj ali v kolensko gubo. Tetoviranje mladičev v starosti 7 do 8 tednov že v leglu opravijo vzrejno – tetovirni referenti, tetovirna številka na psu pa se mora ujemati s številko v rodovniku, ki je med drugim tudi identifikacijski dokument za psa. Tovrstna označba je namenjena predvsem za kinološke potrebe. Na njeni podlagi je v večini primerov mogoče ugotoviti tudi lastnika, vedno pa vzreditelja psa.

 

Vir: Marko Mali – LOVSKA KINOLOGIJA