Pasja uta –>

Pasja uta

 

Pasja utaO tem, ali bo naš pes prebival v uti, je potrebno dobro premisliti in ob tem upoštevati celo vrsto dejstev. V prvi vrsti je pomembno ugotoviti, ali je uta sploh primerno bivališče za našega psa. Psi, ki lahko prebivajo v uti, morajo imeti primerno dlako ter gosto podlanko, biti morajo odporni in prilagodljivi v vseh ozirih. Nikakor ne smemo izpostaviti zunanjemu bivanju psov, ki se ne morejo prilagoditi bivanju na mrazu ali v hudi vročini. Ne glede na zaščito, ki jo nudi dlaka, je pri odločitvi zelo pomemben tudi značaj posamezne pasme in seveda individualni značaj posameznega psa. Pes, ki je zelo občutljiv (fizično in čustveno) ter težko prenaša daljšo osamljenost, vsekakor ni primeren za bivanje v uti.

Poudariti je potrebno, da moramo psici z mladiči ter starim in bolnim psom zagotoviti še posebej kvalitetno bivanje. Psica z mladički mora imeti zagotovljeno toploto, ki ni nižja od 20 stopinj C. Vse navedene kategorije psov morajo obvezno imeti izolirano uto. Mladi psi se težje prilagajajo na mraz, zato ni priporočljivo, da bi mladiček preko zime prebival v uti oziroma pesjaku.
Obveznost skrbnika je, da zagotovi psu dobro počutje ter prepreči vse vzroke, ki lahko povzročijo bolečine, poškodbe, bolezni ali druge okoliščine, ki škodijo živali (4. člen Pravilnika o zaščiti hišnik živali). Skladno z navedenim pravilnikom je skrbnik torej dolžan zagotoviti ustrezno namestitev, bivalne pogoje in oskrbo živali, za katero skrbi.

Pasja utaPsi so socialna bitja, ki neprestano potrebujejo socialne stike. Psa, ki še ni vajen bivanja v uti, ne glede na to, ali je mladič ali odrasel pes, je potrebno na to privajati počasi. Namestimo ga v prostor, kjer bo bival. Kadar je to uta, ga namestimo vanjo za krajši čas in mu ob tem delajmo družbo. Ni priporočljivo, da ga tolažimo ali ljubkujemo, važno je le, da se zaveda, da ni sam, da zazna našo bližino. Čas bivanja v uti počasi podaljšujemo, obenem pa postopoma skrajšujemo čas svoje prisotnosti. Sčasoma bo pes spoznal, da bivanje v uti ni kazen, da tam ni ogrožen, temveč je to prostor, kjer prebiva in, kjer je varen. V primeru, da imamo psa, ki je že navajen bivanja v uti, naj le-ta dela družbo novincu, kljub temu pa je potrebna tudi naša prisotnost. Vedeti moramo, da je psu, ki smo ga pripeljali v naš dom, vse novo in nepoznano. Zato si moramo vzeti dovolj časa (vsaj dva tedna), da se pes v miru spozna z vsem, se prilagodi, umiri in sprejme novo okolje in okoliščine. Istočasno se tudi mi privajamo na psa in njegove značilnosti. Naša prisotnost je zelo pomembna, saj je temeljni kamen pri vzpostavljanju socialnih vezi med nami in psom, obenem pa na takšen način vzpostavljamo zaupanje, postavljamo pravila in si brez prisile zagotovimo vodilno vlogo v odnosu. V primeru, da bi psa namestili v uto oziroma pesjak in ga pustili samega v neznanem svetu, bi to pri psu z občutljivejšim značajem, lahko povzročilo določene travme, ki bi ga zaznamovale za vse življenje, nam pa povzročile nepotrebne težave pri vzgoji.

Pasje ute se razlikujejo po obliki, uporabljenem materialu (les, kovina, opeka) in po velikosti. Pomembno je, da je izdelana iz kvalitetnega materiala, biti mora primerno izolirana, dvignjena od tal, vhod mora biti zavarovan z dodatno loputo – skratka, psu mora nuditi dobro zaščito pred vsemi vremenskimi vplivi (mraz, vročina, veter, vlaga). Obstajajo tudi zidani pesjaki, ki jih preko zime lahko delno ogrevamo. Poskrbimo, da ima pes v vročih dneh senco, kamor se lahko zateče pred vročino. Senca je potrebna tudi zato, da ohrani svežo vodo in hrano. Najprimernejša je uta, ki ima predprostor in glavni prostor. Obrnjena naj bo tako, da preprečimo direktni stik z vetrom, mrazom, padavinami in sončno pripeko. Ne zanemarimo niti dejstva, da je potrebno zagotoviti dobro zračenje ute, poleg navedenega, moramo zagotoviti dovolj naravne svetlobe in možnost, da ima pes nadzor nad pregledom okolice.

Pasja utaPredmeti, s katerimi bi se pes lahko poškodoval ali bi ogrožali njegovo zdravje, ne sodijo v uto.
Poudariti je potrebno, da so standardi, kakšna mora biti pasja uta, določeni v Pravilniku o zaščiti hišnih živali. V pravilniku (31. člen) je napisano, da mora velikost ute (in pesjaka, v katerem le-ta stoji), ustrezati teži, plečni višini in številu psov, ki se nahajajo v pesjaku. Ustrezna uta mora biti tako velika, da pes v njej normalno leži, se nemoteno obrne in lahko tudi vstane. O točnih merah in normah, ki so predpisane za ustrezno uto, se lahko poučite v prilogah navedenega pravilnika.
Ležišče v uti mora biti toplo in udobno, saj bomo na takšen način psu zagotovili prijeten počitek in spanje ter preprečili odrgnine in druge poškodbe. Priporočljiva je uporaba slame oziroma sena, saj drugi materiali (odeje, žaganje) preveč zadržujejo vlago. Seveda moramo, ne glede na to, za kakšno vrsto ležišča se odločimo, redno skrbeti za higieno in kontinuirano kvaliteto ležišča.

Poleg primerne ute moramo poskrbeti, da je ustrezen celoten pesjak. Tla v pesjaku morajo biti suha, poskrbeti moramo, da se voda in blato ne zadržujeta predolgo, v zimskih mesecih moramo redno odstranjevati sneg. Pesjak mora biti čist, primerno velik in dobro oskrbovan. Ograja pesjaka naj bo dovolj visoka, čvrsta in dobro vkopana, saj le tako preprečimo pobeg psa in posledično vse neprijetnosti, ki bi se lahko zgodile. Obseg pesjaka naj bo dovolj velik, da psu zagotavlja potrebno gibanje.

Pasja utaPrimerna, skrbno pripravljena in opremljena uta in pesjak sta osnova, ki jo moramo nuditi našemu psu. Nikakor pa ne pozabimo, da je potrebno nameniti čim več časa za druženje, igro, sprehode, treninge in ostale fizične ter psihične aktivnosti psa. Še tako lepa in primerna uta ne bo nadomestila prijetnih trenutkov, ki jih preživimo skupaj.

Upamo, da vam bodo navedeni podatki v pomoč pri odločitvi, ali je uta primerno bivališče za vašega smrčka.

Dodatek:

S Pravilnikom o zaščiti hišnik živali določena velikost pesjaka:
– teža psa do vključno 24 kg, minimalna površina pesjaka 6 m2,
– teža psa nad 24 kg do vključno 28 kg – površina pesjaka 7 m2
– teža psa nad 28 kg do vključno 32 kg – površina pesjaka 8 m2
– teža psa nad 32 kg – površina pesjaka 8,5 m2

Mere pesjaka (1 pes): minimalna višina 1,8 m, minimalna širina 2 m. Pri večjem številu psov v istem pesjaku, se velikost le-tega poveča.

S Pravilnikom o zaščiti hišnik živali določena velikost ute:
– če je plečna višina psa do 55 cm: višina 100 cm, globina 50 cm, višina 55 cm
– če je plečna višina psa nad 55 cm do 65 cm: višina 150 cm, globina 100 cm, višina 70 cm
– če je plečna višina psa nad 65 cm: višina 170 do 180 cm, globina 120 cm, višina 85 cm