Pasji smrček –>

Pasji smrček

 

Pasji smrčekZgradba smrčka je zelo zanimiva. Sestavljen je iz ploščatih kosti, med katerimi kroži vdihan zrak. Membrana v nosu je gobasta in vsebuje celice in živce, ki posredujejo informacije možganom. Predel možganov, ki je zadolžen za voh je pri psih okoli 40 odstotkov večji, kot pri človeku.

Smrček je lahko različnih barv: rjav, roza, pikast, črn. Lahko je temen ali svetel. Barve se razlikujejo od pasme do pasme. Smrček ima vzorec, ki je sestavljen iz gub in jamic in je pri vsakem psu drugačen. Podobno, kot prstni odtisi pri ljudeh. Predstavljena je bila že pobuda, da bi to posebnost uporabili za identifikacijo psov, ki bi pomagala pri odkrivanju izgubljenih ali ukradenih psov. Na dotik je smrček hrapav in spominja na usnje. Pasji smrček je vlažen in hladen. Vlažnost zagotavlja veliko število žlez sluznic. Njihova naloga je zbiranje molekul vonja.

Nosnici na smrčku sta zelo pomembni. Pes ju lahko premika in viha v različne smeri in na takšen način ugotovi smer, iz katere zaznava posamezen vonj. Proces dihanja se ob določanju smeri vonja začasno zaustavi, da lahko pes ujame zrak, v katerem se nahaja vonj. Pri iskanju predmetov ali ljudi, pes vedno sledi vonju z dvignjeno glavo proti vetru, saj na takšen način zajame več zraka, nasičenega z vonjavami.pasji smrček V vročih dneh, ko je pes pregret, se prepoznavanje vonja močno zmanjša. Iskanje vonjev je oteženo tudi ob močnem sneženju, saj snežni zameti zabrišejo stare vonje.

Pasji mladiček ima že ob rojstvu razvit čut za voh, zato kljub temu, da še ne vidi, brez problema najde materin sesek.

Pes s svojim smrčkom razloči množico različnih vonjev. Zavoha lahko nosečnost, menstruacijo, eksploziv, mamila, trupla, spolne hormone, škodljivce, plesni, brejost pri psici. Pasji smrček odlično zazna tudi feromone, ki jih izločajo znojne žleze. S smrčkom hitro zazna, če ženska doji ali je pred kratkim rodila. Z vonjem zazna višino oz. velikost živali, ki ji sledi, zato se lahko odloči, ali bo sledenje nadaljeval ali pa se bo umaknil in se izognil konfliktu. Pasji smrček zazna tudi starost, razpoloženje, strah, bolezenske znake (diabetes, rak, epilepsija, tuberkuloza), nevarnost, grožnjo. Odlično loči vonje različnih ljudi in celo različne vonje posameznih delov telesa pri istem človeku, zato so usposobljeni psi tako uspešni pri iskanju pogrešanih oseb. Psi, ki opravijo posebna izobraževanja, so sposobni z vonjem zaznati žive in mrtve ljudi, predmete in snovi (plini), ki se nahajajo pod zemljo. Pasji smrček je sposoben zaznati vonj, ki je star nekaj tednov.

Pes ovohavaPosebna sposobnost, povezana z zaznavanjem vonja je tudi, da pes selekcionira in prepoznava posamezne vonje. Pri delovnih psih s treningom še povečajo sposobnost zaznavanja določenih vonjev. Usposobljen pes tako dobro zaznava določene vonje, da ga je nemogoče zavesti s prikrivanjem le-teh.

Včasih je malo nerodno, ko nam pes prične ovohavati določene dele telesa (npr. mednožje), vendar ga k temu napeljuje njegov občutljiv smrček, ki zaznava množico različnih vonjev, ki jih izločajo naše žleze. Ti vonji imajo za psa poseben biološki pomen.

Vsak pes z urinom označuje lokacije, po katerih se giblje. S tem prenaša sporočila drugim psom in obratno, sam izve, kaj se je na določenem področju dogajalo, spozna razpoloženje psa, ki je bil na tem mestu pred njim in podobno. Označevanje z urinom je pravzaprav način sporazumevanja oziroma komunikacije med psi. Od tod tudi navdušeno ovohavanje ograj, stebrov, vogalov in dreves. Glede na to, kako visoko se nahaja označba, razbere velikost psa. Verjetno zato pes pri opravljanju potrebe dvigne taco, saj je na takšen način označba z urinom locirana višje. Velikost pomeni prevlado oziroma hierarhijo.

 

Pasji smrček –>

 

Psa se ovohavataPomembno vlogo igra smrček tudi pri medsebojnem spoznavanju psov. Psi se najprej površno ovohajo okoli obraza, nadaljnje ovohavanje pa je namenjeno zadnjici. Na tem delu se namreč nahaja največ znojnih žlez, ki so vir množice informacij, pomembnih za psa. Pri ovohavanju zazna, ali je pes prijateljsko ali sovražno razpoložen in spozna, kakšen odziv lahko pričakuje.

Obstajajo tudi vonji, ki so psu neprijetni (npr. vonj limon, pomaranč, citronke, popra in drugih začimb).

Čut za voh je pri posameznih pasmah različno razvit. Psi, ki imajo daljše ali večje smrčke imajo navadno boljši voh, kar je povezano s številom vohalnih receptorjev. Po nekaterih strokovnih mnenjih, naj bi imeli psi s temnejšo dlako bolj razvit voh, kot psi s svetlo dlako. Na to sposobnost naj bi vplivala količina pigmenta, ki je pri temnejših psih večja. Poglejmo, koliko receptorjev za voh imajo posamezni psi: jazbečar okoli 125 milijonov, foksterier okoli 147 milijonov, nemški ovčar in beagle okoli 225 milijonov, bloodhound okoli 300 milijonov. pasji smrčekZa primerjavo povejmo, da človek razpolaga le z okoli 5 milijonov teh receptorjev. Glede na navedeno izhaja, da so posamezni psi primernejši za opravljanje določenih nalog (lov, sledenje, iskanje pogrešanih ljudi, opozarjanje na poslabšanje bolezni pri ljudeh).

 

Ali suh in topel pasji smrček pomeni, da je pes zbolel?

Razširjeno je mnenje, da suh in topel pasji smrček pomeni, da je pes zbolel. Stvar ni tako preprosta. Pes ima lahko vlažen in hladen smrček, vendar je kljub temu lahko bolan. Z opazovanjem smrčka lahko prepoznamo znake posameznih bolezni, ni pa to praksa, po kateri bi lahko sodili, da je pes zbolel. Topel smrček lahko kaže na povišano temperaturo, lahko pa pomeni, da je psu vroče. V primeru, da sumimo na obolenje in opazimo še druge znake (odklanjanje hrane, izcedek iz nosu, neaktivnost in podobno) je edino pravilno, da se posvetujemo z veterinarjem.

Pasji smrček je res zanimiv in pomemben organ. Posebna nega smrčka ni potrebna, bistveno je, da je vlažen, saj vlaga prenaša molekule vonjev preko receptorjev do možganov.