Psi pomočniki –>
Psi pomočniki
Najbrž ste že kdaj srečali psa, ki je imel posebno oprsnico in posebno vodilo, za katero se je držala oseba, ki ga je spremljala. To je bil pes pomočnik, ki je vodil slepo ali slabovidno osebo. Poglejmo si podrobneje njegovo vlogo.
Pes, ki ga izberejo za vlogo pomočnika, je navadno rodovniški, v nekaterih primerih je primeren tudi mešanec, vendar redkeje. Pasma psa ni najbolj pomembna. Pomembnejše so značilnosti, ki jih mora imeti pes. Biti mora odrasel, psihično zrel in stabilen, popolnoma zdrav, imeti mora dobro kondicijo, poleg tega mora biti vodljiv, ubogljiv in zelo poslušen ter odlično socializiran (visok prag tolerance do ljudi in drugih živali). Psa, ki je izbran za delo pomočnika ne smejo zmotiti niti vidni niti slušni dražljaji iz okolice. Poleg tega mora biti prijazen, dobro učljiv, imeti mora odličen spomin in dober čut za orientacijo. Navedeni kriteriji so zelo strogo predpisani, zato je zelo malo psov, ki jih izpolnjujejo v celoti (na tisoč psov le eden). V Sloveniji kriterije, ki jih mora izpolnjevati pes pomočnik slepe ali slabovidne osebe, predpisuje ZZZS (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije).
Poglejmo si še, kako se je šolanje psov pomočnikov razvijalo v svetu in pri nas. Že leta 1931 je BGDA (British Guide Dog Association) pričela s šolanjem psov, ki so postali pomočniki velikemu številu slepih in slabovidnih oseb. V Sloveniji se je izobraževanje psov pomočnikov slepih pričelo leta 1953. Prvi psi pomočniki so bili izključno Nemški ovčarji. Zaradi mnenja uradnih inštitucij, da psi pomočniki niso potrebni, so s svojo dejavnostjo prenehali leta 1956. Izobraževanje psov je ponovno oživelo leta 1977, ko so v Šoli za policijske pse v Podutiku (Ljubljana) pričeli šolati pse vodiče (Nemški ovčarji in Labradorci). V 80. letih 20. stoletja je imelo opravljen izpit za pse vodiče okoli 30 psov. Z izobraževanjem na tej lokaciji so prenehali okoli leta 1990.
V sedanjem času pse usposabljajo GDMI inštruktorji, ki morajo bili člani svetovne (IGDF – International Guide Dog Foundation) ali evropske zveze (EGDF – European Guide Dog Foundation) psov vodičev. Članice IGDF in EGDF uporabljajo svoje lastne standarde, ki pa niso EGDMS standardi. V Sloveniji šolanje poteka po evropskih standardih (EGDMS – European Guide Dog Mobility Standard), katerega soavtor je Slovensko združenje inštruktorjev – Center za šolanje psov vodičev in psov pomočnikov, SLO-CANIS. Inštruktorji so visoko usposobljeni za svoje delo. Imeti morajo 15 let delovnih izkušenj na področju kinologije, dobro morajo poznavati psihologijo ljudi in psov, v praksi morajo obvladati veterinarsko pomoč, poleg tega morajo poznati značilnosti orientacije slepih oseb ter imeti še vrsto drugih znanj.
Šolanje psa pomočnika traja od nekaj mesecev pa vse do dveh let. Izobraževanje je zahtevno, saj ga morajo opraviti pes, vodnik in uporabnik – oseba s posebnimi potrebami. Po končanem izobraževanju morajo pes, vodnik in uporabnik vsak zase opraviti izpit. Poleg tega morata pes pomočnik in uporabnik vsako leto znova opraviti preizkus, na katerem se preveri njuna delovna kondicija.
Zdravstveno stanje psa pomočnika se preverja dvakrat letno, ko mora opraviti veterinarski pregled, ki obsega splošni pregled, pregled stanja kože in dlake, sluznice, pregled srca in ožilja, gibal, laboratorijski pregled ter razglistanje. Štirikrat letno prejme pes pomočnik sredstva proti notranjim zajedalcem, proti zunanjim zajedalcem pa po potrebi. Cepljenje mora biti opravljeno skladno z navodili stroke. O opravljenem pregledu izda veterinar potrjeno spričevalo. Vsi psi pomočniki so zavarovani pri zavarovalnici.
Omeniti velja, da psice, ki so breje ali imajo mladiče, v tem času ne smejo opravljati nalog psa pomočnika. Sterilizacija psic oziroma kastracija psov namreč ni predpisana.
Psi pomočniki morajo biti zelo negovani. Dlaka mora biti čista, redno skrtačena in po potrebi pristrižena. Ravno tako morajo biti redno striženi kremplji in ušesa očiščena. Ob dežju ali snegu nosijo psi pomočniki posebne plaščke.
Po zaključenem izobraževanju je pes pomočnik sposoben slepo ali slabovidno osebo varno voditi po znanih poteh, jo opozarjati na različne ovire, semaforje, prehode za pešce in jo spremljati pri vseh opravkih in opravilih. Ob asistenci psa pomočnika imajo osebe s posebnimi potrebami veliko boljše možnosti za samostojno življenje in socialno vključitev. Psi pomočniki so tako spremljevalci kot tudi družabniki.
Psi pomočniki lahko poleg spremljanja slepih ali slabovidnih oseb, pomagajo tudi osebam s posebnimi potrebami ter invalidom. V Sloveniji trenutno po standardih EGDMS, z vsemi pridobljenimi licencami in certifikatom, deluje samo Slovensko združenje inštruktorjev – Center za šolanje psov vodičev in psov pomočnikov, SLO-CANIS.
Kot smo navedli, je pes opremljen z oprsnico. Na njej je besedilo: Vem, da sem vam všeč, toda, prosim, z ogovarjanjem, božanjem in hranjenjem me ne odvračajte od dela, ki ga pravkar opravljam. Prijazno sporočilo, ki ga moramo vsekakor upoštevati, saj bi z navedenimi dejanji zmotili ritem psa.
In kako se moramo obnašati, kadar na svoji poti srečamo psa pomočnika in osebo, ki jo vodi? Svojega psa moramo poklicati k sebi in ga pripeti na povodec, če tega nismo že prej storili. Umaknemo se jima, da lahko neovirano nadaljujeta svojo pot. V nobenem primeru psa pomočnika ne smemo zmotiti ali vznemiriti. Kadar se nam zdi, da bi bila naša pomoč primerna, ogovorimo osebo, ki jo pes vodi. V izogib nelagodju, ki bi ga lahko povzročili, se ne dotikamo niti osebe niti psa pomočnika.
Po veljavni slovenski zakonodaji (Zakon o zaščiti živali) ima pes pomočnik pravico do neomejenega gibanja in dostopa na vsa javna mesta. V nasprotju z drugimi psi, mu ni potrebno nositi nagobčnika, ki bi ga pri delu samo oviral. Tako lahko pes pomočnik spremlja osebo, ki ji nudi pomoč, v vse javne ustanove (uradi, bolnišnice, kulturne ustanove, trgovine ipd.) in v vsa prevozna sredstva (avtobus, vlak, letalo, ladja). Ob tem ne moremo mimo dejstva, da je pri nas vloga teh psov še zelo slabo poznana, zato v praksi, na žalost, prihaja do nesporazumov, ko posamezniki ne poznajo predpisov oziroma pravil, ki tem psom dovoljuje neomejen dostop in jim to skušajo preprečiti.
Glede na navedeno, lahko sklenemo, da so psi pomočniki slepih in slabovidnih oseb vredni vsega spoštovanja, saj opravljajo pomembno nalogo, ko jim s svojim delom in družbo pomagajo lajšati vsakodnevne težave.