Razvrščanje pasem psov –>

V literaturi, ki obravnava nastanek in razvoj pasem, naletimo na različno razvrščanje pasem psov. Seznanimo se z nekaj najpogostejšimi razvrstitvami pasem.

Kinološka razvrstitev:

Kinološka razvrstitev pasem temelji na določilih kinološke organizacije. Iz praktičnih razlogov je za nas pomembna kinološka razvrstitev pasem v pasemske skupine, ki jo je opravila evropska kinološka organizacija – FCI (Federation Cynologoque Internationale). Navedeno razvrstitev smo namreč kot polnopravni člani evropske mednarodne kinološke organizacije dolžni upoštevati pri organizaciji in izvedbi kinoloških prireditev tudi v naši državi, hkrati pa je osnova za dodeljevanje nazivov kinološkim sodnikom za ocenjevanje zunanjosti posameznih pasem oziroma pasemskih skupin. Na osnovi tovrstne kinološke sistematike so psi, glede na pasme, razvrščeni v pasemske skupine, ki se upoštevajo predvsem na razstavah in delovnih izpitih. Poznamo 10 FCI skupin in pa FCI nepriznane pasme psov.

Delovna ali namenska razvrstitev:

Delovna klasifikacija psov razvršča posamezne pasme oziroma pse glede na njihovo uporabnost. Tako poznamo pse za lovske, službene, športne, humanitarne in druge namene.

Abecedna razvrstitev:

Za razvrščanje različnih pasem psov po abecedi se največkrat odločamo pri opisih psov v leksikonih ali določenih kinoloških katalogih.
Po najnovejših podatkih je v svetu znanih več kot 500 različnih pasem psov, od katerih jih ima evropska mednarodna kinološka organizacija (FCI), katere članica je tudi Slovenija, trenutno registriranih 438 pasem.

Morfološka razvrstitev:

Na podlagi morfološke razvrstitve (zunanje podobe) so v isto skupino uvrščene vse pasme psov, ki so si podobne po obliki glave in telesa.

Tako poznamo:
– Lupoidne pasme, ki so podobne volkom. To so srednje veliki psi s piramidasto glavo in pokončnimi uhlji. Mednje spadajo praktično vsi pastirski in ovčarski psi, nordijski in eskimski psi, špici,…
– Molosoidne pasme (dolgodlaki psi) so psi različnih velikosti, z okroglasto in masivno glavo ter visečimi uhlji. Med molosoidne pasme spadajo doge, bernardinci, mastifi, rottweilerji, bokserji, buldogi,…
– Brakoidne pasme so srednje veliki psi s prizmatično oblikovano glavo, s sorazmerno širokim gobcem in visečimi (klapastimi) uhlji. V to skupino so uvrščene skoraj vse pasme lovskih psov.
– Graoidne pasme odlikuje suha glava z dolgim gobcem. Uhlja sta različno štrleča, lahko tudi viseča ali položena nazaj. Psi so različnih velikosti, med najbolj značilne predstavnike pa spadajo irski volčjak, afganistanski hrt, doberman, borzoj,…

Biološka ali zoološka razvrstitev:

Tovrstna razvrstitev temelji na izvirnih oblikah psov, za katere sodijo, da so se iz njih razvile zdajšnje oblike psov.

Na osnovi biološke razvrstitve domačih psov je znan:
– Šotni ali mostiščarski pes (Canis familiaris palustris), ki je najstarejša evropska podvrsta psov iz mlajše kamene dobe. Vela za prednika špicev, terierjev in pinčev.
– Bronasti pes (Canis familiaris matris optimae), izhaja iz bronaste dobe in je izvorni tip ovčarskega psa, med drugimi tudi nemškega ovčarja.
– Pepelnati pes – Pepeluh (Canis familiaris intermedius), ki prav tako izvira iz bronaste dobe in je kot križanec med šotnim in bronastim psom prednik goničev, slednih psov, jazbečarjev, šarivcev in ptičarjev.
– Taborski pes (Canis familiaris inostancevi) izvira iz kamene dobe. Je prazgodovinska oblika dog in dogolikih pasem, kot so doge, buldogi, novofundlandci in bernardinci.
– Dolgoglavec (Canis familiaris lenieri) prav tako kot šotni in taborski pes izhaja iz kamene dobe in je prednik zdajšnjih pasem hrtov.

Vir: Marko Mali – LOVSKA KINOLOGIJA