Splošno o vzgoji ter socializaciji psa –>

Splošno o vzgoji ter socializaciji psa

 

Splošno o vzgoji ter socializaciji psaVzgoja in socializacija pomenita prilagajanje vedenja mladega, odraščajočega psa človekovim potrebam in hkrati ustvarjanje pravilnih reakcij do ljudi in živali. Pred desetletji, ko je človek uporabljal psa zgolj kot čuvaja ali pomočnika pri lovu, je bilo o vzgoji in socializaciji štirinožcev malo slišati, kajti za to preprosto ni bilo potrebe. Zaradi občutno povečanega števila psov v urbanem okolju in njihove vsestranske uporabe pa se morajo lastniki v zadnjem času potruditi, da iz svojih štirinožcev »naredijo« ubogljive, uporabne in za okolje kar najbolj sprejemljive spremljevalce. Vse to je v veliki meri mogoče doseči z ustrezno vzgojo in socializacijo, ki je proces, s katerim moramo pričeti v tistem trenutku, ko mladiča vzamemo iz legla.

Pri vzgoji pasjega mladiča se moramo zavedati, da le-ta pripada živalski vrsti, za katero je značilno življenje v krdelu, v katerem vlada določen red. V njem so »pravice in dolžnosti« posameznega člana krdela natančno določene na osnovi hierarhije. Tako je povsem normalno, da bomo v novem domovanju za mladiča tudi mi in drugi družinski člani postali »njegovo krdelo«, v krogu katerega se bo odraščajoči pes vedel tako, kot mu bomo dopuščali z vzgojo. Zato moramo biti pri vzgoji čim bolj dosledni in tudi avtoritativni. V krdelu, ki je v bistvu naša družina, pes absolutno potrebuje nekoga, kateremu se mora podrejati in ga ubogati. Če dopuščamo, da lahko počne vse kar želi, se bo v hierarhičnem pomenu povzpel v vodjo krdela. Takšen pes pa je zaradi uveljavljanja »svojega prav« neubogljiv, v določenih trenutkih (ob hranjenju ali glodanju kosti) lahko tudi popadljiv do gospodarja oziroma drugih članov družine. Seveda je takšno vedenje, ki ga je pozneje izjemno težko ali celo nemogoče spremeniti, neznosno tako za družino kot tudi za bližnjo okolico. Prav zato je najbolje, da se pes že od vsega začetka do določene mere čuti podrejenega vsem družinskim članom.

Ne smemo pozabiti, da so med posameznimi pasmami oziroma osebki znotraj posamezne pasme izjemno velike razlike v njihovem značaju, od katerega pa sta v dobršni meri odvisna način vzgoje in šolanja.

Primer dveh lovskih psov različne pasme:

Splošno o vzgoji ter socializaciji psa, Nemski lovski terier in Bavarski barvarNemški lovski terier velja za zelo energičnega, včasih celo koleričnega, vendar značajsko trdnega psa, za razliko od Bavarskega barvarja, ki sodi med melanholične in značajsko zelo občutljive pse. Pri vzgoji in šolanju prvega občasno lahko uporabimo tudi bolj trdo roko medtem, ko moramo biti pri vzgoji drugega zelo previdni in nežni, sicer lahko že z enim samim nepremišljenim kaznovanjem v napačnem trenutku dosežemo povsem nasproten učinek od pričakovanega.

Socializacija, vzgoja in v poznejšem obdobju tudi šolanje mladega psa se med seboj intenzivno prepletajo, za njihovo uresničevanje v praksi pa veljajo določena pravila, ki jih velja upoštevati. Vsa novejša dogajanja kažejo, da je odraščajočega psa mogoče zelo uspešno vzgajati in tudi šolati brez prisile, skozi igro. Pri tem moramo biti zelo dosledni in psa za vse, kar naredi dobrega, takoj pohvaliti oziroma ga v nasprotnem primeru grajati.

 

Vir: Marko Mali – LOVSKA KINOLOGIJA