V domačem ter tujem okolju –>
V domačem ter tujem okolju
Privajanje na domače okolje in čistočo:
Nenadna izguba matere in vrstnikov ter prihod v novo in neznano okolje je za pasjega mladiča velik stres. Prav zato je toliko pomembnejše, da v prvih dneh mladiča ne puščamo samega, pač pa se z njim v času, ko ne počiva, čim več ukvarjamo. To pomeni, da se z njim igramo, ga božamo in se tudi pogovarjamo. S tem ga bomo dokaj hitro navezali nase, kar pa nam bo olajšalo nadaljnjo vzgojo.
Vsaj tako pomemben kot je red pri zadrževanju v določenem prostoru, je pomemben tudi red pri hranjenju. Prvi obrok, ki mu ga ponudimo v novem prostoru, naj bo hrana, ki smo jo dobili pri vzreditelju. Psa hranimo vedno ob isti uri in vedno na istem mestu, morebitne ostanke obroka pa takoj odstranimo in mu jih ne puščamo na voljo.
Ob dejstvu, da so psi dokaj čiste živali (če jim okolje to dopušča), nam mladiča ne bo težko hitro in brez prisile privaditi na sobno čistočo. V praksi to storimo tako, da mladiča takoj, ko po počitku vstane iz ležišča, primemo in ga odnesemo na prosto. Ko opravi potrebno ga pobožamo in pohvalimo. Pes dokaj hitro spozna pomen odhajanja na prosto in nam bo že v nekaj dneh začel nakazovati, da ga nekam tišči. Zavest za čistočo lahko razvijemo tudi pri psu, ki biva v pesjaku, le dovolj pogosto ga moramo v prvih tednih spuščati na prosto. Pri navajanju na čistočo se izogibamo kaznovanju z udarci in rinjenju smrčka v urin ali blato – take metode so namreč že nekaj časa preživete, sodijo pa tudi med mučenje.
Spoznavanje drugih živali in ljudi:
V obdobju socializacije si moramo prizadevati, da se bo mladič čim prej seznanil z drugimi psi in spoznaval tudi druge domače živali. Mladiču damo dovolj časa, da psa oziroma drugo žival ovoha, pri tem pa ga moramo absolutno nadzorovati, kar pomeni, da ga lahko v vsakem trenutku odmaknemo. Zlasti pri začetnem spoznavanju drugih psov naj bodo prvi stiki z nasprotnim spolom, kar zmanjšuje možnost, da bi ga drugi pes popadel in ga po nepotrebnem prestrašil. Z mačkami, kokošmi in drugimi domačimi živalmi ga obvezno spoznajmo takrat, ko je na povodcu. Od morebitnega preganjanja ga odvrnemo z zmernim zategom ovratnice in hkratnim »fuj – ne sme«. Če je potrebno takšna srečanja večkrat ponovimo.
V prvih mesecih psa privajamo tudi na življenje in primerno vedenje v urbanem okolju. Med najbolj moteče zagotovo sodi skakanje oziroma vzpenjanje na ljudi, s čimer pa pes pravzaprav izraža svoje veselje. Od takega početja ga odvrnemo tako, da ga pri tem, ko se s sprednjimi tacami dvigne proti nam, hitro odrinemo stran od sebe in damo ukaz »ne sme«. Da tega ne bo počel pri drugih, poprosimo prijatelje, da ob takšnem pozdravljanju našemu štirinožcu storijo enako.
Vir: Marko Mali – LOVSKA KINOLOGIJA