Brejost –>

Uspešni paritvi ali osemenitvi sledi brejost, ki pri samicah laho traja od 58 do 72 dni. Navadno je brejost krajša pri samicah z več mladiči, medtem ko se pri samicah večjih pasem s samo enim ali dvema mladičema obdobje brejosti lahko znatno podaljša. Velika večina samic skoti mladiče med 60. in 63. dnem po paritvi.

Občutljivo obdobje brejosti:

V prvih treh tednih po oploditvi se plodovi obdajo s t.i. plodovimi ovojnicami in se dokončno ugnezdijo v maternično sluznico. Ta čas je ključnega pomena za preživetje zarodkov, zato v tem obdobju samice nikakor ne izpostavljamo večjim fizičnim naporom, visokim temperaturam okolja, morebitnim udarcem v trebuh, pokvarjeni (plesnivi) hrani,… Našteti dejavniki namreč lahko povzročijo prekinitev brejosti ali pa rojstvo deformiranih mladičev.

Zamenja in ugotavljanje brejosti:

V prvi polovici zgolj na pogled praktično ni mogoče ugotoviti brejosti, pač pa jo izkušeni vzreditelji na tak način potrdijo v petem tednu, kar je odvisno tudi od velikosti samice in števila mladičev.

Za ugotavljanje brejosti v zgodnem obdobju se moramo odločiti za veterinarjevo pomoč. S pomočjo ultrazvoka (pri katerem je potrebno samico pred pregledom po trebuhu pobriti, kar zlasti v zimskem času ni zanemarljivo) je mogoče ugotoviti brejost približno od 18. dneva naprej. Pri tem velja opozoriti, da kljub sodobnim aparaturam ob pregledu z ultrazvokom ni mogoče natančno določiti števila mladičev.

Veterinarji dokaj pogosto ugotavljajo brejost s tipanjem trebuha. Značilna oblika zarodkov omogoča njihovo zaznavanje z otipom preko trebušne stene med 21. in 35. ter po 45. dnevu brejosti. Metoda je preprosta, vendar je potrebnih precej izkušenj. Uporabna in zanesljiva je predvsem pri umirjenih, sproščenih in ne preveč debelih samicah.

Najbolj zanesljivo ugotavljanje brejosti je mogoče z rentgenskim slikanjem, vendar mora od paritve preteči več kot 45 dni. Za takšen način se navadno odločimo le ob zastojih pri porodih.

Kot že rečeno, spremembe, ki jih povzročijo najprej spolni hormoni, pozneje pa tudi zarodki, pri samici postajajo na zunaj vidni šele po petem tednu brejosti. Zraven povečanega trebuha je proti koncu brejosti mogoče zaznati tudi nabreklo mlečno žlezo in v zadnjih dneh pred kotitvijo tudi izločanje mleka ob pritisku na seske.

V času brejosti obnašanje samice praviloma ni bistveno spremenjeno, pač pa spremembe postanejo zaznavne v zadnjih dneh pred kotitvijo.

Vir: Marko Mali – LOVSKA KINOLOGIJA