Motnje med brejostjo ter navidezna brejost –>

Motnje med brejostjo:

Različne bolezenske spremembe pri samici lahko zapletejo ali celo prekinejo brejost. Težave so največkrat povezane z vnetjem rodil, ki je posledica okužbe z različnimi mikroorganizmi ali pa zmanjšane splošne odpornosti pri samici.

Ker tovrstne bolezenske spremembe zraven izgube mladičev lahko tudi resno ogrozijo življenje matere, poiščemo veterinarsko pomoč oziroma njegov veterinarjev nasvet vselej, ko med brejostjo pri samici zaznamo:
– Znamenja splošne prizadetosti (potrtost, neješčnost, povišano telesno temperaturo, spremenjeno obnašanje,…)
– Nenadno krvavitev iz nožnice
– Rdeče ali rumeno zeleno obarvan izcedek iz nožnice
– Čezmerno oteklo, zardelo ter na dotik vročo in bolečo mlečno žlezo

Navidezna brejost:

Spremenjeno vedenje, včasih pa tudi telesne spremembe, ki so sicer normalne pri brejih in doječih samicah, se lahko pojavijo pri samicah po neuspešnih paritvah, pa tudi pri tistih, ki niso bile v stiku s samcem. Pojav imenujemo navidezna ali lažna brejost, pojavi pa se med prvim in drugim mesecem po koncu gonitve. V blažji ali hujši obliki vpliva na življenje kakšnih 60% samic.

Navidezna brejost je posledica hormonskih sprememb, ki se v organizmu samice začno dogajati po koncu gonitve. Namesto umiritve spolnih organov, kar navadno sledi gonitvi, se v rodilih pojavijo dogajanja, podobna tistim v času brejosti. Vzrki za pojavljanje tovrstnih sprememb v organizmu samice še vedno niso povsm pojasnjeni.

Najbolj očitno znamenje nevidezne brejosti je vsekakor nabrekanje mlečne žleze (vimena), iz seskov pa začne bodisi spontano ali pa na pritisk izločati mleko. Pri tem lahko samice sesajo tudi same sebe.

Hkrati nastanejo tudi bolj ali manj izrazite spremembe v obnašanju živali:
– Postane nezaupljiva in vznemirjena
– Pogosto se zateče v temen in miren prostor ter si hkrati poskuša narediti »gnezdo« – koplje
– Premešča steljo,…

Ker nimajo svojih živih mladičkov, si nekatere samice izberejo določen predmet (copato, plišasto igračo,…), kateremu z lizanjem, prenašanjem in stiskanjem k seskom namenjajo vso materinsko pozornost. V času navidezne brejosti je večina samic neješčih, nekatere pa tudi bljuvajo.

Zaradi zastajanja mleka lahko nastane vnetje mlečne žleze – mastitis, ki ga spoznamo po otrdelem, zardelem, vročem in na pritisk bolečem vimenu. Ob tem je mogoče opaziti znamenja splošne prizadetosti organizma, vključno z zvišano telesno temperaturo.

Navadno znamenja navidezne brejosti trajajo dva do štiri tedne in v večini primerov zdravljenje ni potrebno. Kljub temu je priporočljivo, da v tem obdobju samici ponudimo nizkokalorično, lahko prebavljivo hrano in tako zmanjšamo nastajanje mleka v mlečni žlezi.

Za pripravo naravnega obroka se priporoča:
– Riž
– Pljuča
– Ribe
– Ovseni kosmiči
– Zelenjava
– Jogurt
– Skuta,…

Za hranjenje z že pripravljeno, dehidrirano (briketirano) hrano izberemo tisto, ki je namenjena odraslim psom v mirovanju, v razumnih mejah pa je priporočljivo omejiti tudi količino vode.

Samica bo veliko lažje in hitreje »prebolela« navidezno brejost, če se bomo z njo veliko ukvarjali. Primerni so predvsem dolgi sprehodi v naravi, pa tudi zmerna uporaba za delo v tem obdobju ne bo škodovala. Če ima samica pri sebi namišljenega mladička (igračo, copato), ji ga obvezno odvzamemo. Na povečano vime ji polagamo hladne kisove obkladke, morebitno izsesavanje mleka pa ji preprečimo z namestitvijo zaščitnega ovratnika.

V primerih, ko so znamenja navidezne brejosti zelo izrazita in je pri tem prizadeto tudi splošno stanje organizma, moramo nujno poiskati veterinarsko pomoč. Težave je namreč mogoče omiliti z ustreznimi hormonskimi pripravki, v primerih vnetja mlečne žleze pa je potrebno tudi zdravljenje z razkužilnimi obkladki in antibiotiki.

Navidezna brejost se pri samici, ki ji je podvržena, ponavlja po vsaki naslednji gonitvi. Če je pri tem ogroženo njeno zdravje, je takšno samico najbolje sterilizirati. Z odstranitvijo rodil namreč zanesljivo ustavimo spolni cikel, s tem pa se izognemo vsem nevšečnostim, ki ga spremljajo.

Vir: Marko Mali – LOVSKA KINOLOGIJA