Motnje v spolnem ciklu ter preprečevanje gonitve –>
Motnje v spolnem ciklu ter preprečevanje gonitve
Motnje v spolnem ciklu:
Pri samicah lastniki navzven največkrat zaznavajo motnje v spolnem ciklu v »nenormalnih« gonitvah.
Le te lahko:
– izostanejo
– so prepogoste
– so neizrazite
– so nenormalno dolge
Vzroki za nastanek tovrstnih težav so zelo različni, med drugim jih lahko povzročijo:
– neustrezna namestitev in prehrana
– razni stresni dejavniki
– bolezenske spremembe na rodilih ter s tem povezane motnje v izločanju in delovanju hormonov
Vsekakor je nujno, da se v primeru pojava določenih motenj med spolnim ciklom temeljito posvetujemo z veterinarjem.
Preprečevanje gonitve:
Čeprav je gonitev pri samicah povsem naraven fiziološki pojav, je zlasti za tiste lastnike, ki se ne nameravajo ukvarjati z vzrejo psov, pogosto precej moteča. Izločanje nožničnega izcedka, privabljanje samcev, neposlušnost v času gonitve, možnost neželene sparitve in posledične brejosti ter nenazadnje njena omejena uporabnost za delo v tem obdobju so najpogostejši razlogi, zaradi katerih se bodoči lastniki raje za nakup samca kot samice. Zato velja na tem mestu opozoriti, da dandanes poznamo učinkovite načine, s katerimi lahko pri samicah začasno ali pa trajno preprečimo gonitev in z njo povezane nevšečnosti.
Gonitev namreč lahko začasno preprečimo tako, da v organizem z injekcijo vnesemo določen spolni hormon, ki zavre potek spolnega cikla (spolne organe zadrži v fazi mirovanja) in tako »prestavimo« gonitev za eno sezono. Pri tem je izredno pomembno, da samica dobi hormon vsaj 14 dni pred pričakovano gonitvijo, ko še ne kaže nikakršnih znamenj gonitve.
Ob tem je potrebno opozoriti, da pogosta uporaba spolnih hormonov pri samici lahko povzroči določene neželene spremembe, ki se največkrat odražajo z vnetjem rodil ali pa s pojavom rakastih sprememb na mlečni žlezi.
Zaradi navedenih razlogov je dopustno največ enkrat do dvakrat hormonsko preprečiti gonitev v življenjskem obdobju samice. Tovrsten način preprečevanja gonitve je umesten takrat, ko s samico v poznejšem življenjskem obdobju še nameravamo vzrejati mladiče, hkrati pa se iz določenih razlogov želimo izogniti gonitvi ob določenem času.
Trajna preprečitev gonitve je primerna le takrat, ko se dokončno odločimo, da samice v njenem življenju ne bomo parili. Gonitev lahko trajno preprečimo le s kirurškim posegom – s sterilizacijo, ki jo v današnjem času opravijo praktično že v vsaki bolje opremljeni veterinarski ambulanti. S sterilizacijo samici odstranijo zarodne spolne žleze – jajčnika, včasih pa tudi jajcevoda in maternico. Z odstranitvijo navedenih organov se trajno izognemo gonitvam in spremljajočim znakom.
Stranski učinki se kot posledicasterilizacije pojavijo zelo redko. Kljub temu velja opozoriti, da se pri nekaterih živalih zaradi hormonskega neravnovesja po določenem času lahko začne nekontrolirano izločanje urina, kar pa je z zdravili mogoče odpraviti. Tudi čezmerno telesno težo, ki jo pri samicah nekateri pogosto omenjajo kot posledico sterilizacije, je v sedanjem času mogoče uspešno uravnavati z ustrezno prehrano in disciplino pri hranjenju. V prid trditvi, da ima sterilizacija samice več prednosti kot slabosti, naj navedemo dejstvo, da morajo biti iz povsem praktičnih razlogov samci in samice, namenjeni za vodenje slepih oseb, obvezno kastrirani oziroma sterilizirane; kljub temu odlično opravljajo svoje delo.
Vir: Marko Mali – LOVSKA KINOLOGIJA