Pregled legla, dohranjevanje mladičev ter skrb za mladiče brez matere –>

Pregled legla:

Takoj po končani kotitvi oziroma najpozneje v nekaj dneh po njej moramo poskrbeti ta temeljit pregled mladičev. Ob pregledu je potrebno posebno pozornost nameniti morebitnim prirojenih hibam, ki pogojujejo izločitev mladiča iz legla. Pri mladičih namreč lahko naletimo na različne telesne deformacije, vključno z razklanim trdim nebom, kar imenujemo »volčje žrelo«. Ta hiba je huda in praktično neodpravljiva, zato moramo vsakemu mladiču med drugim pregledati tudi ustno votlino. Ob pregledu mladičev v prvih dneh njihovega življenja ne smemo pozabiti na odstranitev morebitnih slednikov (prvega prsta na zadnjih okončinah) – razen psom pasme Beauceroun se jih pusti, saj je to značilnost te pasme – in krajšanje repkov pri mladičih tistih pasem, pri katerih to določa pasemski standard. Navedena posega pri mladičih v skladu z določili Zakona o zaščiti živali lahko opravi le veterinar, in sicer najpozneje do 5. dneva starosti. Nenazadnje si mora do tega dne mladiče ogledati tudi pristojni vzrejno – tetovirni referent, ki na podlagi ogleda legla pripravi t.i. prijavo legla in lastniku tudi predlaga izločitev nezadostno razvitih ali drugače razvojno deformiranih mladičev.

Dohranjevanje mladičev:

V prvih tednih mladiči zelo hitro priraščajo, materino mleko pa jim za njihove potrebe po navadi zadostuje do 3. tedna starosti. Po tem času marsikatera samica nagonsko pokaže, da psički zraven mleka potrebujejo še kaj drugega. Podobno kot volkulja, tudi samica lahko izbljuva hrano, ki jo mladiči hlastno pojedo. Takšna delno prebavljena hrana je sicer zelo primerna za privajanje mladičev na samostojno prehrnjevanje, vendar sta način in videz za marsikaterega lastnika precej moteča. Če se želimo takšnemu načinu prehranjevanja izogniti, moramo mldiče po dopolnjenih treh tednih starosti kakšno uro po hranjenju samice ločiti od nje. Na tak način bomo preprečili bljuvanje, že tako obremenjena samica (zlasti če ima veliko maldičev) pa bo lažje ohranila telesno kondicijo.

V času ko so mladiči ločeni od matere, jim v plitvi posodi ponudimo topel kašast obrok, ki ga pripravimo iz mleka, kateremu primešamo:
– Polento
– Ovsene kosmiče
– Zmleto pusto meso
– Skuto,…

Sčasoma takšne obroke dopolnimo s testeninami in zelenjavo ter z dehidrirano in konzervirano hrano. Pri izbiri polnovredne (dehidrirane) hrane moramo biti pozorni, da le ta po vsebnosti hranilnih snovi in energije ustreza potrebam odraščajočih mladičev. Mladiče dohranjujemo 4 do 5-krat na dan, jedo pa naj skupaj iz enega ali dveh pladnjev, s čimer vzpodbujamo njihovo tekmovalnost.

Skrb za mladiče brez matere:

V primeru pogina ali bolezni samice moramo skrb za mladiče prevzeti v svoje roke. Najbolj idealno je, če za nebogljene mladiče lahko najdemo nadomestno doječo samico – dojiljo. Mladiče ji poskušamo »podtakniti« tako, da najprej enega segrejemo v topli brisači in ga poškropimo z mlekom nesojene matere. Če ga sprejme, ni bojazni, da ne bi sprejela tudi preostalih.

Največkrat pa se zgodi, da nadomestne matere ni mogoče najti. Takrat preostane samo še hranjenje mladičev z mlečnim nadomestkom. V zdajšnjem času je praktično v vsaki ambulanti za male živali ali v trgovinah s hrano mogoče kupiti ustrezen, že pripravljen nadomestek, ki mo pred uporabo dodamo ustrezno količino na telesnotemperaturo segrete vode in ga s pomočjo manjše dude ponudimo mladičem. Če so mladiči zdravi, imajo razvit sesalni refleks in s hranjenjem praviloma ni nikakršnih težav. Sprva mladiče hranimo na vsaki dve uri, po nekaj dneh pa lahko preidemo na hranjenje 6 do 7-krat na dan. Če tovarniško pripravljenega mlečnega nadomestka nimamo na voljo, ga lahko pripravimo tudi sami iz kravjega mleka. Pri tem moramo upoštevati, da je mleko psice po vsebnosti hranilnih snovi in energetski vrednosti mnogo močnejše kot kravje, zato moramo neposneto kravje mleko obogatiti.

Najbolj preprosto nadomestek pripravimo iz:
– 1/3 neposnetega kravjega mleka
– 1/3 sladke smetane
– 1/3 jajčnega rumenjaka

Zraven prehrane moramo sami opraviti tudi druge naloge, ki jih sicer opravi samica. Pred hranjenjem in po njem mladiča masiramo po trebuščku in okolici zadnjične odprtine z rahlo navlaženim in toplim robcem ali krpo. Tako namreč posnemamo naravno lizanje samice, ki na tak način sproži refleks iztrebljanja, uriniranja, neposredno po hranjenju pa izhajanje zraka (podiranje kupčka), ki ga je mladič zaužil s hrano.

Ker neposredno po kotitvi mladiči še niso sposobni uravnavati telesne temperature niti je ne morejo »črpati« od samice, jih moramo namestiti v ustrezno ogretem prostoru. V prvih dneh naj bo temperatura okolja, v katerem so nameščeni mladiči brez matere, okoli 32°C, ki pa jo z odraščanjem mladičev postopoma znižujemo.

Vir: Marko Mali – LOVSKA KINOLOGIJA