Alzheimerjeva bolezen pri psih –>

Alzheimerjeva bolezen pri psih

 

Alzheimerjeva bolezen pri psihAlzheimerjeva bolezen je kronična progresivna nevrodegenerativna bolezen, pri kateri so v ospredju znaki demence. Bolezen se imenuje po Aloisu Alzheimerju, ki je leta 1907 opisal znake te dementne bolezni. Poznamo veliko oblik oziroma različic dementnih bolezni, prevladujoča pa je predvsem navedena bolezen, saj za njo trpi kar 70 odstotkov dementnih oseb.

Zakaj govorimo o tej bolezni? Zato, ker ima, po znanih podatkih, kar 60 odstotkov starejših psov tipične znake te bolezni. Imenujemo jo pasja Alzheimerjeva bolezen. Večinoma prizadene pse v starostni skupini od 11 do 16 let. Mlajši psi redkeje zbolijo za to boleznijo.

Ob raziskavah so ugotovili, da se pri tej bolezni v možganih dogajajo različni procesi, ki zmanjšujejo sposobnosti le-teh. Zaradi kemičnih sprememb določene celice odmirajo, zato možgani posledično ne morejo več opravljati vseh svojih nalog. Pri nekaterih psih se več znakov bolezni pojavi nenadoma, pri drugih se razvijejo postopoma. Potek bolezni pri posameznih psih napreduje počasi, pri drugih se težave hitro stopnjujejo.

Alzheimerjeva bolezen pri psihNajočitnejši znaki sindroma kognitivne disfunkcije so izguba spomina, slab oziroma popolnoma izgubljen občutek za orientacijo, spremembe v vedenju in zmedenost.

V vsakdanjem življenju psa se te spremembe kažejo na različne načine. Pes kar naenkrat ne zna več hoditi po stopnicah, ne ločuje več dobro notranjih prostorov od zunanjega okolja, lahko postane prestrašen, čeprav prej ni bil. Postane nezainteresiran in negibno strmi v steno, saj ni več sposoben ugotoviti, kam je želel oziroma kaj je želel storiti. Ne spozna več lastnika in drugih poznanih ljudi in se posledično do njih drugače obnaša. Pasje vedenje se neprenehoma spreminja – obsega vse spektre od prijaznosti do agresivnosti. Odzivnost na poziv postane slaba, pes postane neaktiven, nezainteresiran za vse, kar ga je do sedaj zanimalo. Težko nadzoruje izločanje, vseeno mu je, kje opravi potrebo.

Alzheimerjeva bolezen pri psihBolezen se lahko kaže z enim ali več simptomov, katerih število se sčasoma povečuje oziroma se povečujejo težave, povezane z njimi. Tipičen, lahko bi rekli, glavni znak bolezni je zmedenost. Zmedenost se kaže na različne načine. Pes se npr. ne znajde več v prostoru (izgubi se v stanovanju ali na dvorišču, ne zna se več ogniti pohištvu, zatakne se za omaro, ne najde izhoda iz sobe), ne prepoznava znanih oseb, ne pozna več svojega imena in se nanj ne odzove. Za lastnika in družinske člane ne kaže posebnega interesa. Po drugi strani je zaradi nepoznavanja družinskih članov lahko zmeden, postane glasen, na njih laja in se obnaša tako, kot da so tujci. Popolnoma se mu spremeni tudi bioritem. Ponoči je buden, preko dneva pa večinoma leži in spi. Različne aktivnosti ga ne zanimajo več ali jih ne zna več izvajati, zato večinoma brezciljno hodi sem in tja ali se giblje v krogu. Spremeni se potreba po prehrani, saj pozabi na lakoto. Težave se pojavijo tudi pri nadzorovanju telesa (tresenje, otrdelost, slabosti, povečano delovanje mehurja ali črevesja). Nekateri psi kažejo obsesivno motnjo po lizanju, se slinijo ali so zadihani. Lahko se pojavi anksioznost, nemirnost, vznemirjajo ga določeni zvoki ali pretirana svetloba.

Poudariti je potrebno, da se spremenjeno vedenje ne odraža vsak dan enako. Kakšen dan je pasje vedenje takšno, kot je bilo pred boleznijo, že naslednji dan je pes lahko popolnoma odsoten, apatičen, nedojemljiv.

Alzheimerjeva bolezen pri psih –>

 

Alzheimerjeva bolezen pri psihOb opazovanju psa bodimo previdni, da ne bi prehitro sklepali, da ima določene znake te bolezni. Zavedati se moramo, da starejši pes že zaradi same starosti postane počasnejši, manj aktiven in slabše odziven, njegova presnova deluje drugače kot v mladosti, zato poje manj in mogoče slabše prenaša hrano, ki jo je do sedaj užival brez problemov. Postane bolj občutljiv, potrebuje več pozornosti in nežnosti ter strpnosti. Omeniti je potrebno tudi neodzivanje na poziv. Neodzivnost je lahko znak slabšega sluha. Izključiti moramo tudi težave, ki jih povzroča slabši vid. Znake, podobne Alzheimerjevi bolezni lahko opazimo tudi pri psu, ki ima težave z okužbo sečil, prebavnih motnjah, obolelosti ali odpovedi določenega organa, pri artritisu, pri raku ali pri stranskih učinkih določenih zdravil. Navedeno torej še ne pomeni, da je naš pes obolel za navedenim sindromom. Kljub temu pa bodimo pozorni na značilnosti vedenja, ki močno odstopajo.

Kadar nismo prepričani, ali ima naš pes katero (ali več) od naštetih težav je priporočljivo, da si o teh spremembah nekaj časa pišemo zapiske. Tako bomo najlažje in v kratkem času spoznali, ali je šlo le za trenutne težave ali pa te spremembe pomenijo kaj drugega.

Alzheimerjeva bolezen pri psihV primeru, da ne poznamo pravega vzroka spremenjenega obnašanja psa, se nujno posvetujmo z veterinarjem, ki bo opravil določene teste, telesni in nevrološki pregled. S pregledom veterinar sicer ne bo odkril, da je pes zbolel za Alzheimerjevo boleznijo, bo pa lahko izločil druge možne bolezni. Tako bo na podlagi izločitve drugih obolenj, prišel do prave diagnoze.

V primeru, da je naš pes res zbolel za to obliko demence je dobro, da si pridobimo čim več informacij, saj bomo lažje razumeli njegovo spremenjeno vedenje in mu skušali pomagati pri težavah, ki jim bo izpostavljen. Pasja Alzheimerjeva bolezen ni ozdravljiva, lahko pa jo blažimo oziroma upočasnimo njeno napredovanje z ustreznimi zdravili in posebno dietno prehrano. Dietna prehrana temelji na dodajanju vitaminov in antioksidantov. Pri terapiji z zdravili, se uporablja enako zdravilo (Anipryl), kot pri ljudeh. Med alternativnimi terapijami sta poznani tudi akupunktura in zdravljenje z določenimi rastlinskimi pripravki.

Alzheimerjeva bolezen pri psihPsu, ki je zbolel za Alzheimerjevo boleznijo, se moramo posvečati še bolj kot prej. Naš odnos mora biti zelo strpen, pomirjujoč, prijazen. Ves čas mu moramo nuditi občutek varnosti, ob njegovih težavah moramo biti potrpežljivi. Poleg tega je priporočljivo v obdobjih, ko je bolj dojemljiv, z njim izvajati čim več različnih vaj, ki psu pomagajo pri ohranjanju psihične in fizične kondicije. Redna zmerna telesna dejavnost, duševna stimulacija z interaktivnimi igračami in prehrana, bogata z antioksidanti lahko pomagajo ohranjati mentalno zdravje vašega starajoče psa. Psu lahko bivanje v stanovanju olajšamo z nekaterimi preureditvami (zagotovimo širše prehode med pohištvom; ustrezno zavarujmo stopnišče; na dvorišču odstranimo predmete, ki ga ovirajo, da preprečimo morebitne poškodbe ipd.). Priporočljivo je psu zagotoviti družbo drugih živali, saj ob druženju z njimi dalj časa ohranja svoje sposobnosti. Uvedimo natančen urnik hranjenja, sprehodov in drugih aktivnosti. Naši ukazi naj bodo kratki, razumljivi, preprosti in prijazni. Psa nežno spodbujajmo k druženju in sodelovanju pri preprostih ter kratkih igrah.

Tako kot mi, se tudi naš pes s starostjo spremeni, postane manj živahen ali celo zboli. Odgovoren lastnik mu bo še naprej oziroma še bolj izkazoval svoje spoštovanje, ljubezen in prijateljstvo. Vez, ki sta jo ustvarila in gradila v vseh letih sobivanja, bo postala še močnejša, saj je oplemenitena z vrsto lepih doživetij in spominov.