Pregled debelega črevesja – Kolonoskopija –>
Pregled debelega črevesja – Kolonoskopija
Kolonoskopija je pregled debelega čreva (klona) in dela vitega čreva (ileuma) z endroskopom.
Kolonoskopija je nezamenljiv postopek pri diagnostiki psov s težavami kot so:
– Kronična (več dni trajajoča) driska debelega čreva (kronični kolitis)
– Tenezmus (napenjanje, ki je lahko boleče in brez ali z zelo malo iztrebka)
– Prisotnost sluzi na formiranem in neformiranem blatu
– Sveža kri na formiranem in neformiranem blatu
Klinični znaki driske debelega čreva so:
– Prepogosto odvajanje in majhen volumen blata
– Tenezmus
– Prisotnost krvi v blatu
– Prisotnost sluzi v blatu
– Izguba teže (pojavlja se redkeje)
V terapevtske namene kolonoskopijo uporabljajo za balonsko razširitev črevesnih zožitev, ki so nastale zaradi vnetja, resekcije čreva ali drugih vzrokov.
Kolonoskopijo se lahko uporabi tudi za opazovanje vnetnih in neoplastičnih (tumoroznih) sprememb in ocenjevanje, kako se spremembe odzivajo na terapijo. Najbolj pomembna indikacija za kolonoskopijo je vendarle kronična, ponavljajoč se driska debelega čreva.
Možni vzroki za kronično drisko debelega čreva so:
– Intoleranca na hrano
– Alergija na hrano
– Parazitarna obolenja (Trichuris vulpis)
– IBD (inflammatory bowel disease) – vnetna črevesna bolezen imfoplazmocelularni kolitis (imfoplazmocelularno vnetje debelega čreva)
– Eozinofilni kolitis
– Idiopatska driska debelega čreva
– Sindrom razdražljivega črevesja
– Clostridium perfringens enterotoksikoza (draženja črevesne sluznice s strupi, ki jih sprošča te bekrerija)
– Na vlaknine odzivajoča čreva
– Novotvorbe debelega čreva (adenomatozni polip, adenokarcinom, limfom)
– Histoplazmoza (okužba z Histoplazmo)
– Okužba z Giardio
Kot vidimo, se obolenja debelega čreva razlikujejo glede vzrokov (etiologije) nastanka bolezni. Zato je pri diagnosticiranju teh obolenj potrebno imeti sistematičen in temeljit diagnostični plan. Najprej je potrebno vzeti anamnezo (zgodovino poteka bolezni), opraviti temeljit splošni klinični pregled, vključno z rektalnim pregledom. Za izključevanje zajedavskih obolenj veterinar opravi koprološko preiskavo. Pred kolonoskopijo se lahko naredi citološka analiza rektalnega brisa (pregled celic črevesne sluznice na prisotnost rakavih ali vnetnih celic in zajedavcev), opravi se še pregled krvi, urina, ultrazvok trebušne votline ter nativno in kontrastno RTG preiskavo prebavil. Preobčutljivostne reakcije na hrano, ki se lahko kažejo kot driske, se diagnosticira z izključevalno dieto ali alergijskimi testi.
Številne zgoraj navedene bolezni lahko veterinar izključi le z biopsijo sluznice debelega čreva. S tem postopkom dobijo vzorec tkiva, ki ga pošljejo na preiskavo k patologu. Na podlagi patološkega izvida se lahko postavi diagnoza, predpiše ustrezna terapija in se z lastnikom pogovori o prognozi. Čeprav je diagnostična vrednost biopsata manjša kot diagnostična vrednost biopsije skozi celotno debelino stene, se s tem postopkom izognemo nevarnosti okužbe in postoperativnih zapletov.
Prisotnost krvi v blatu je pri ljudeh dostikrat znak rakavih sprememb na debelem črevesju. Benigni polipi (adenomi) se lahko spremenijo v maligne novotvorbe, ki lahko krvavijo. Tako lahko zgodnja odstranitev polipov prepreči nastanek resnejših obolenj. Pri psih se polipi na srečo pojavljajo redkeje, zato prisotnost krvi v blatu največkrat ni znak pojava malignih novotvorb.
Konoloskopija se izvaja v sedaciji ali po potrebi v splošni anesteziji.
Klinični znaki bolezni požiralnika, želodca in črevesja se dostikrat prekrivajo in lahko vključujejo vse tri dele prebavil. Zaradi tega se pri endoskopiji ni smiselno omejiti le na debelo črevo in ileum (vito črevo), temveč je smiselno pregledati tudi požiralnik, želodec, dvanajstnik (duodenum) in tešče črevo (jejunum).
Vir: Glasilo Kinološke zveze Slovenije – KINOLOG
Besedilo: Emir Mujagić dr.vet.med., Vice Zaninović dr.vet.med., Prva-K Klinika za male živali