S psom pri veterinarju –>

S psom pri veterinarju

 

S psom pri veterinarjuSkorajda slehernemu lastniku je usojeno, da se s svojim štirinožnim spremljevalcem prej ali slej sreča z veterinarjem, pa naj bo to ob preventivnem cepljenju ali pa v primeru bolezni. Bolan pes marsikateremu lastniku povzroči podobno hude skrbi, kot če bi zbolel kateri izmed ožjih družinskih članov. Zlasti pri lastnikih, ki so s psom prvič pri veterinarju, je pogosto zaznati živčnost, včasih tudi raztresenost, ki lahko negativno vpliva na vedenje psa in tudi sam pregled. To je do določene mere tudi razumljivo, kajti zraven zaskrbljenosti za zdravje živali mnogi niti ne vedo, kaj se bo v ambulanti dogajalo. Zato naj o tem ne bo odveč nekaj napotkov oziroma pojasnil.

Veterinar obravnava svoje paciente podobno kot zdravnik bolnike, z razliko, da je med pregledom in zdravljenjem pri slednjih sodelovanje pacient – zdravnik, v naših primerih pa sodelovanje pacient (pes) – lastnik – veterinar.

Od prisotnosti tega sodelovanja je velikokrat odvisno tudi:
– Potek pregleda
– Pravilna diagnoza
– Uspešnost zdravljenja

S psom pri veterinarjuPsi se na splošno bojijo veterinarjev, kar je samo po sebi razumljivo, saj navadno v ambulanti nikoli ne doživijo nič dobrega – večinoma le bolečino. Praviloma se psi ob vstopu v ambulanto upirajo, kar pri lastnikih povzroča nejevoljo in živčnost, pri drugih čakajočih pa je to pogosto razlog za smeh. Pred vstopom v čakalnico oziroma ambulanto ostanimo čim bolj mirni, ne upoštevajmo pripomb drugih, z mirnim, vendar odločnim ukazom pa od psa, ki ga vodimo na krajšem usnjenem povodcu zahtevejmo, da nam sledi. Za ubogljivost ga nagradimo, s čimer mu bomo v veliki meri omilili strah. Če imamo možnost, občasno obiščimo ambulanto tudi z zdravim psom. Tako se bo pes privadil ambulantnih prostorov in vonjav ter hkrati spoznal, da v teh prostorih ne bo doživel vedno samo boločino. Seveda ga za »lepo vedenje« pohvalimo in nagradimo s priboljškom.

Postopek z bolnim psom

Ko bomo z bolnim psom obiskali veterinarja, se bo ta najprej pozanimal o razlogih našega obiska – vzel bo anamnezo. Veterinarjeva vprašanja se vselej nanašajo na bolezenske znake, ki smo jih kot lastniki opazili, na čas trajanja bolezni, včasih tudi na morebiten sum na vzroke, ki bi lahko povzročili bolezen. Veterinarja pogosto zanimajo tudi opravljena zaščitna cepljenja pri psu, zato imejmo s seboj knjižico o cepljenjih. Morebitno poprejšnje zdravljenje (dajanje antibiotikov, zdravil proti bolečinam,…) marskido zamolči, kar pa veterinarja pri pregledu in postavljanju diagnoze lahko zavede. Takšno ravnanje je predvsem na škodo živali.

S psom pri veterinarjuPri navajanju naših opažanj glede bolezenskih sprememb bodimo čim bolj natančni in realni, kajti izčrpni podatki veterinarju pogosto olajšajo pot do končne diagnoze. V primeru, da pes kaže znamenja splošne prizadetosti (otožnost, neješčnost, poležavanje,…), je koristno, da mu že doma izmerimo telesno temperaturo ter podatek posredujemo veterinarju. Višina telesne temperature je namreč tudi eden izmed zelo pomembnih parametrov pri oceni bolezenskega stanja. Znano pa je, da se pri nekaterih psih temperatura poviša tudi zaradi strahu, ki se pojevi ob kliničnem pregledu, podatek pa je tako seveda zavajajoč. Kot že omenjeno se marsikateri pes v ambulanti počuti ogroženega, zato moramo upoštevati tudi njegovo, sicer neobičajno vedenje, ki se najpogosteje odraža z izmikanjem in popadljivostjo, včasih tudi do lastnika.

Da se izognemo morebitnemu ugrizu, psu pred pregledom nadenemo nagobčmik ali mu po veterinarjevih navodilih s širokim trakom zavežemo gobec. V primeru, da je pes že po naravi zelo oster, na to opozorimo veterinarja, ki bo žival pred pregledom z ustreznim zdravilom pomiril, seveda če zdravstven stanje to dopušča. Ob pregledovanju psa smo praviloma zraven njega in z njim ravnamo izključno po navodilih veterinarskega osebja.

 

S psom pri veterinarju –>

 

Glede na opis bolezenskih sprememb, njihovo lokacijo in prizadetost organizma se bo veterinar odločil za način in obseg kliničnega pregleda. Pogosto samo s kliničnim pregledom ni mogoče ugotoviti vzroka za nastale bolezenske spremembe in postaviti diagnoze. Zato je pregled potrebno dopolniti z labaratorijskim pregledom krvi in urina ali pa z dodatnimi preiskavami, kot so rentgensko slikanje, ultrazvočna preiskava, specialistični labaratorijski pregled delcev telesnih tkiv, tekočin,…
S psom pri veterinarjuKot naročnik in plačnik veterinarske storitve smo upravičeni do razumljive razlage o ugotovljeni bolezni pri psu, o možnostih in predvideni uspešnosti zdravljenja ter seveda o stroških, povezanih s tem.

V določenih primerih alhko preiskave trajajo več ur, včasih celo več dni. Kljub temu se lahko zgodi, da veterinar ne bo mogel postaviti dokončne diagnoze. Ob tem ne smemo biti razočarani, pač pa se spomnimo na primere v humani medicini, ko ljudje dneve in tedne ležijo v bolnišnicah, pa zdravniki ne ugotovijo pravega vzroka za nastanek bolezni. Tudi pri psih namreč obstajajo številni, še nepojasnjeni vzroki za določena bolezenska stanja, zraven tega pa se iz leta v leto pojavljajo nove bolezni. Zato bodimo med kliničnim pregledom umirjeni, veterinarju pomegajmo po njegovih navodilih, predvsem pa ne bodimo neučakani v zahtevah, da nam veterinar nemudoma pove diagnozo.

Pri psu je način zdravljenja bolezni odvisen od njenega vzroka, stopnje prizadetosti organizma, obvladovanja živali, žal pa včasih tudi od plačilne sposobnosti lastnika. Zraven zdravil, ki jih psu vbrizga veterinar v ambulanti, moramo v večini primerov z zdravljenjem živali nedaljevati tudi v domačem okolju.

S psom pri veterinarjuDa bi bil potek zdravljenja čim krajši, hkrati pa uspešen in ne predrag, velja upoštevati nekaj splošnih načel uporabe zdravil:
– Pri uporabi vsakršnega zdravila natančno upoštevajmo veterinarjeva navodila, ki s nanašajo na njihovo količino, pogostost, način in čas dajanja
– Zdravilo uporabimo izključno za zdravljenje tistih bolezni, za katero ga je predpisal veterinar
– Ob dajanju zdravil skupaj s hrano pazimo, da jih pes zaužije v celoti
– Za dajanje določenih zdravil v gobec se odločimo le, če smo prepričani, da nam bo to vedno uspelo
– Veterinarja smo dolžni opozoriti na morebitno popadljivost psa, ki onemogoča dajanje zdravil
– Pri uporabi zdravil za zunanjo uporabu (mazila, vlažilni obkladki, posipi,…) moramo obvezno preprečiti lizanje zdravljenega predela. V ta namen uporabimo zaščitni ovratnik
– Zdravila hranimo na predpisan način, predvsem pa zunaj dosega otrok
– Po končanem zdravljenju morebitne ostanke zdravil neškodljivo odstranimo

 

Vir: Marko Mali – LOVSKA KINOLOGIJA