Toplotni udar, vročinski udar, sončarica, vročinska kap pri psu –>

Toplotni udar, vročinski udar, sončarica, vročinska kap pri psu

 

pes-v-avtuPred nami so sončni in vroči dnevi. Večina skrbnikov psov ima avtomobile, zato so njihovi ljubljenčki navajeni vožnje z njimi in navadno s tem nimajo posebnih težav (slabost, bruhanje). Vedeti pa moramo, da so vsi psi izpostavljeni hudim težavam, če jih pustimo zaprte v parkiranem avtomobilu, kadar so zunanje temperature visoke. Avto se v vročini močno ogreje, ne glede na to, ali stoji v senci ali na soncu. Ne pozabimo, da se avto močno ogreje tudi v drugih letnih časih, ne samo poleti. Močnejše ogrevanje pločevine se prične že od 20 stopinj Celzija dalje. Na povečanje možnosti vročinskega udara, poleg visokih zunanjih temperatur, vplivajo tudi visoka vlažnost zraka, slaba prezračenost prostora (avtomobila), premalo sveže vode.

Puščanje psa v avtomobilu je lahko zelo nevarno, četudi ga v njem pustimo samo za kratek čas. Ob višjih zunanjih temperaturah lahko v zelo kratkem času (15 minut) pride do pregretosti psa in posledično do toplotnega udara (hipertermija). Vročinski udar oziroma hipertermija je močno povišanje telesne temperature in pomeni za psa zelo nevarno stanje. V večini primerov je potrebna urgentna veterinarska pomoč, saj lahko pride do resnih težav pri delovanju posameznih organov, lahko celo do pogina.
Poleti je lahko nevarna že sama vožnja v pregretem avtomobilu, še posebej, če le-ta nima klimatske naprave.

Pes se hladi z dihanjem (sopenjem), z izparevanjem sline. Poznano nam je, da ob intenzivnejših aktivnostih in ob vročini pes diha pospešeno, obenem pa iz odprtega gobca moli jezik – tako se ohlaja. Zato mora biti vdihnjeni zrak hladnejši od njegove telesne temperature, ki je normalna do 38,8 stopinjah Celzija. Glede na navedeno, je nevarna že zunanja temperatura, ki presega 26 stopinj Celzija. V tem primeru je psu ohlajanje oteženo ali celo onemogočeno, zato se njegova telesna temperatura nevarno zviša. Potenje pri psu poteka preko blazinic na tačkah ter skozi nos in ne preko kože, kot pri ljudeh, saj v koži nima znojnic.

BuldogHipertermiji so še posebej izpostavljeni mladički, starejši psi in psi, ki imajo zdravstvene težave (srčna obolenja, težave z dihali, težave s preveliko težo idr.). Nekatere pasme (buldogi, mopsi, bokserji idr.) so zaradi kratkih dihalnih poti – brahicefalične pasme (kratek, potlačen gobec) ali drugih značilnosti, kot so gosta in dolga dlaka (Aljaški malamut, Husky, Bernski planšar, Samojed idr.) močno izpostavljene težavam, ki jih prinaša vročina. Pozabiti pa ne smemo tudi na pse mešance, ki ravno tako slabo prenašajo vročino.

Najpomembneje je, da preprečimo okoliščine, ki bi privedle do nastanka vročinskega udara. Prvo pravilo je: ne puščajmo psa samega v avtomobilu. Tudi, če avto, v katerem se nahaja pes, parkiramo v senci in pustimo spuščena stekla, s tem ne ustvarimo takšnih pogojev, ki bi v celoti preprečili ogrevanje avtomobila. Temperature v avtu se hitro dvignejo na 50 in več stopinj Celzija. Pomembno je, da ima pes ves čas na razpolago svežo vodo, ki ne sme biti premrzla (težave z želodcem in drugimi prebavili).

Veterinar, dr. Ward je opravil preizkus, kako temperatura v avtu narašča, kako vpliva na počutje ter kakšne težave lahko povzroči. Zanimivo je, da je preizkus opravil sam osebno. Zaprl se je v avto, ki je stal v senci, stekla na oknih so bila spuščena in zunaj je pihal blag veter. Kljub temu je temperatura v avtu iz minute v minuto skokovito naraščala. V izredno kratkem času je iz začetnih 35 stopinj Celzija narasla na 47 stopinj Celzija! Kroženja zraka v avtu ni bilo čutiti. Njegovo slabo počutje se je hitro stopnjevalo (močno potenje, oteženo dihanje, nervoznost, občutek nemoči, težave pri koncentraciji), zato si je na vso moč želel zapustiti razbeljeno kletko. Po opravljenem preizkusu je dr. Ward izpostavil, da ima človek v takšnih pogojih vseeno nekaj prednosti: s potenjem se uravnava telesna temperatura, poleg tega se lahko sam odloči in zapusti avto. Kot smo že navedli, se pes ne poti. Težava je tudi v tem, da pes sam ne more zapustiti avtomobila in ne razume, kaj se z njim dogaja in zakaj, zato ob vseh težavah, ki jih prinaša vročina, doživlja še močan stres. Zato je odgovornost in dolžnost skrbnika, da poskrbi za svojega psa in ga ne izpostavlja takšnim nevarnostim.

okna avtomobila naj bodo odprtaPredno se odpravimo po opravkih, avto dobro prezračimo. Pred daljšo vožnjo s psom opravimo kratek, nezahteven sprehod, po možnosti v senci. Med vožnjo naj bodo okna zaprta, saj bi se pes lahko prehladil ali dobil vnetje oči in ušes. Klimo uravnajmo primerno, da zrak ne bo prehladen ter poskrbimo, da ne piha direktno v psa. Kadar se odpravimo na daljše potovanje, poskrbimo za pogoste postanke. Ob tem še opozorimo, da moramo biti pri izpustu psa iz avtomobila previdni. Prehod iz klimatiziranega avtomobila na vroče sonce lahko povzroči hude težave, zato se ustavimo tam, kjer je hladneje (gosta senca, bližina vode). Psu bo dobrodošlo, da opravi potrebo, se odžeja in se malo razgiba. V vročih dneh naj bodo ti odmori kratki. Po odmoru bo lažje prenašal nadaljevanje vožnje. Poleti je najprimernejši čas za vožnjo ponoči ali zgodaj zjutraj, da se izognemo soncu in vročini.

 

Toplotni udar, vročinski udar, sončarica, vročinska kap pri psu –>

 

Ne glede na naštete preventivne ukrepe, ponovimo, kakšni so znaki vročinskega udara, če do njega, kljub temu pride:

– povišana telesna temperatura (normalna je do 38,8),
– močno sopenje,
– pospešeno in plitko dihanje,
– modrikaste dlesni,
– suha sluznica dlesni,
– rdeče vijoličen jezik,
– odsoten pogled,
– oteženo gibanje,
– opotekanje,
– slaba koordinacija,
– tresenje,
– naježenost dlake,
– omotičnost ali zmedenost,
– nemirnost, nervoza,
– gosta slina ali močno slinjenje,
– nezavest,
– slabost in bruhanje,
– driska,
– krči – podobni epileptičnemu napadu,
– kolaps in pogin.

Ob toplotnem udaru ima pes povečan srčni utrip in znižan krvni tlak. Bodimo pozorni že ob najmanjšem znaku, da s psom ni vse v redu, saj bomo le tako lahko dovolj hitro in učinkovito ukrepali. Navedeni znaki se namreč zelo hitro stopnjujejo, zato je zapoznela pomoč lahko neučinkovita.

pes zavit v brisačoV primeru, da ima pes eno ali več naštetih težav in je pri zavesti, moramo takoj poskrbeti zanj. V primeru, da je pes nezavesten, moramo urgentno k veterinarju. Psa umaknemo v senco ali hladen ter zračen prostor in ga pričnemo postopoma ohlajati z vodo ali mokrimi brisačami. Ohlajanje vedno izvajamo od spodaj navzgor (tace, rep, ušesa, trebuh, prsi, vrat) in počasi. Ne priporoča se polivanje po hrbtu. Opozorimo še, da naj voda ne bo preveč mrzla, nikakor pa ne uporabljajmo ledu, saj bi to lahko privedlo do podhladitve in novih zapletov. Psa lahko zavijemo v mokro brisačo ali drugo tkanino. Priporočljivi so tudi alkoholni obkladki (medicinski alkohol). Ob ohlajanju psu merimo temperaturo. Poskrbimo, da bo imel glavo dvignjeno. Ko temperaturo znižamo na 39 stopinj Celzija, ohlajanje prekinemo, psa obrišemo do suhega in ga pokrijemo z odejo, da preprečimo izgubljanje toplote. Ob vročinskem udaru pes navadno ne želi piti vode, zato mu z njo močimo dlesni, nikakor pa ga ne silimo k pitju. Poskrbimo, da bo psa pregledal veterinar, tudi v primeru, če si je pes že opomogel, še posebej pa takrat, ko se zdravstveno stanje ne izboljšuje. Veterinar bo določil nadaljnje zdravljenje oziroma morebitne terapije.

Še enkrat poudarimo, da psa nikakor ne puščajmo v avtomobilu, če so zunanje temperature višje od 20 stopinj Celzija.

 

Opozoriti moramo še na eno skupino psov, ki so močno izpostavljeni toplotnemu udaru. To so psi, ki so ves čas privezani na verigo ter psi v pesjakih, ki nimajo zadostne sence, kamor bi se lahko umaknili pred vročim soncem. V primeru, da je pes privezan na verigo ali je nastanjen v pesjaku, smo dolžni poskrbeti za takšne pogoje, ki mu ne povzročajo zdravstvenih težav. In poskrbimo, da bo imel ves čas na razpolago svežo vodo.

 
Poletje v družbi naših smrčkov je lahko zelo lepo, zato poskrbimo, da ga bomo preživeli prijetno in brez nepotrebnih težav.

 

Toplotni udar pri psu