Vzrejni pravilnik za Nemške prepeličarje

Vzrejni pravilnik za Nemške prepeličarje

I. Splošna določila

1. člen
Ta pravilnik ureja in določa:
– cilje in namen vzreje
– pristojnosti vzrejne komisije
– pogojev za pridobitev vzrejnega dovoljenja
– pogojev za paritve
– predpise o leglih
– vodenje knjige plemenjakov in plemenk
– vodenje knjige šolanih nemških prepeličarjev.

2. člen
Pravilnik povzema in dopolnjuje določila Pravilnika o strokovnem delu KZS – II. Vzreja pasemskih psov in vzrejni pregledi. V primerih, ki jih ta pravilnik ne obravnava, veljajo določila Pravilnika o strokovnem delu KZS in pravilniki FCI iz tega področja.

 

II: Vzreja

3. člen
Pristojnosti vzrejne komisije
– da vodi vzrejo psov pasme Nemški prepeličar
– da organizira in izvaja vzrejne preglede
– da v skladu s Pravilnikom o strokovnem delu (PSD) in tem pravilnikom izdaja, podaljšuje
in odvzema vzrejna dovoljenja
– da vodi evidenco vseh vzrejno pregledanih psov
– da vodi evidenco vseh šolanih psov
– da v primeru kršitev pri vzreji predlaga pristojnemu organu prepoved vzreje vzreditelju ali
lastniku plemenjaka
– da spremlja razvoj pasme in v primeru negativnih pojavov predlaga spremembe pogojev za
vzrejo
– da spremlja spremembe standarda pasme in o tem obvešča sodnike in vzreditelje.

4. člen
Namen vzreje nemškega prepeličarja
Vzreja nemškega prepeličarja kot lovskega psa, je usmerjena na njegovo uporabo. Nemški prepe1ičar je pred strelom sledoglasen šarivec v gozdu, na polju in v vodi, po strelu pa krvoslednik in donašalec male divjadi.
Vsestranska uporaba zahteva psa , ki je po obliki in telesnih ter lovskih sposobnostih kos svoji nalogi. Zato mora biti celotna vzreja usmerjena v ta cilj.
Po barvi razlikujemo dve plemeni nemških.prepelčarjev, rjavce in rjave serce. Kakor je barva različna, tako sta tudi tip in značaj prepeličarjev različna. Rjavci so kompaktnejši in težjega tipa, po značaju bolj mirni in vodljivejši, primerni za delo pred puško, obnesejo se v nižinskih in gričevnatih loviščih.
Serci so lažjega tipa, živahni in ognjevitega temperamenta, sledovoljni in primerni za gozdnata sredogorska in gorska lovišča.
Vzreja se vodi ločeno. Le tam kjer grozi pri rjavcih da opeša sledavoljnost in glas, se lahko poslužimo osvežitve krvi s kakšnim odličnim sercem. Tako ni nobene rjave linije več, ki ne bi dobila take »injekcije« , dočim ni bilo treba osveževati krvi pri sercih.

5. člen
Vzrejni pogoji
Za vzrejo se lahko uporablja prepeličarja, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da je v posesti organiziranega lovca, ki psa – psico uporablja za lov.
– da ima veljavno originalno rodovno listino izdano od države, ki je članica FCI in je vpisan v rodovno knjigo KZS ( SLR ).
– da ima veljavno vzrejno dovoljenje in je vpisan v knjigo plemenjakov in plemenk nemških prepeličarjev z I. ali II. vzrejno oceno ali pogojno z III. vzrejno oceno.
– da ima opravljeno slikanje stopnje displazije kolkov v starosti najmanj 12 mesecev in stopnja ni višja od HD FREI – . Slikanje kolkov ni obvezno (se pa priporoča), razen v primerih, če komisija na vzrejnem pregledu ne posumi o možnosti displazije in zahteva slikanje pred izdajo vzrejnega dovoljenja. Slikanje kolkov je tudi obvezno za vse potomce iz istega legla (iz iste paritvene kombinacije), če se ugotovi, da ima eden od potomcev displazijo kolkov.
– da je psica stara najmanj 14 mesecev ob drugi gonitvi in ni starejša od 8 let na dan paritve
– da je pes plemenjak v času parjenja star najmaj 18 mesecev
– da je psica zdrava in v dobri kondiciji.
– da ima psica v koledarskem letu lahko samo eno leglo, izjeme obravnava vzrejna komisija na podlagi predhodne prošnje vzreditelja, vendar morajo za predčasno paritev obstajati zelo tehtni razlogi in interesi za pomembnost take paritve.
– da ima vzreditelj možnosti za vzrejo mladičev, to je primeren prostor, prehrano in čas, ki
ga je potrebno posvetiti leglu.

Poleg navedenih pogojev se vzreditelju priporoča še izpolnitev naslednjih pogojev:
– da ima vnaprej dogovorjene odjemalce za večino mladičev,
– da je leglo toliko zgodno, da je možna oddaja mladičev do konca junija.

6. člen
Vzrejni pregledi.
Vzrejna dovoljenja podeljuje Vzrejna komisija za nemške prepeličarje na podlagi opravljenega vzrejnega pregleda in ugotovljene vzrejne kvalitete. Vzrejne preglede organizira vzrejna komisija najmanj enkrat letno, termin pregleda pa mora biti planiran v določenem roku in objavljen skupaj z letnim planom kinoloških prireditev na začetku leta v reviji Lovec in Kinolog. Na vzrejnih pregledih komisija najmanj treh sodnikov, (zaželjeno pa je več sodnikov) oceni zunanjost psov in odstopanja od standarda nemškega prepeličarja, pri tem pa ni v ničemer vezana na predhodne telesne ocene psa, nadalje upošteva opravljene delovne preizkušnje in določi vzrejno vrednost posameznega psa. Komisija upošteva tudi kvaliteto potomcev v posameznih paritvenih kombinacijah.

7. člen
Pogoji za pridobitev vzrejnega dovoljenja:
1. da so vsi psi vpisani v rodovno knjigo KZS – SLR – Pr in posedujejo veljavno rodovno
listino – rodovnik
2. da so se lastniki psov pravočasno prijavili na vzrejni pregled in predložili kopije zahtevanih
dokumentov
– fotokopijo rodovnika – obojestransko
– fotokopijo delovnih preizkušenj
– fotokopijo izvida o stopnji displazije kolkov na podlagi slikanja kolkov v starosti najmanj
12 mesecev pri inštitutih in klinikah , ki imajo koncesijo po sklepih SS KZS za območje
Slovenije ter pri tujih inštitucijah in klinikah, ki imajo koncesijo v matični deželi, s tem,
da stopnja displazije ne presega stopnje HD FREI – , če to zahteva vzrejna komisija na
podlagi 5. člena tega pravilnika.
– fotokopijo telesne ocene
3. da so psi in psice na dan vzrejnega pregleda stari najmanj 14 mesecev
4. da imajo vsi psi in psice najmanj odlično ali prav dobro oceno zunanjosti (ali dobro
za pogojno vzrejno dovoljenje), opravljeno na telesnem ocenjevanju, ocene iz razstav se na
vzrejnih pregledih ne upošteva
5. da imajo opravljeno:
– uporabnostno preizkušnjo z I. ali II. oceno, ali III. oceno s tem, da so ocene v predmetih-
nos, glasna gonja, volja za delo po sledi in veselje do vode najmanj 3 (tri).
– vzrejno preizkušnjo z I. ali II.oceno, ali dosegajo najmanj pogoje za II. oceno, razen v
predmetih – donašanje pernate divjadi, donašanje zajca in donašanje pernate divjadi iz
vode. Namesto teh predmetov se psu prizna I. ali II. oceno na uporabnostni preizkušnji v
delu po krvni sledi za vse pasme lovskih psov.

8. člen
Vzrejni razredi in izdaja vzrejnega dovoljenja.
Po vzrejnem pregledu in proučitvi dokumentacije vzrejna komisija izda vzrejna dovoljenja- knjižice psom in psicam, ki so uspešno opravili vzrejni pregled, pri čemer jih razvrsti v vzrejne razrede in sicer:
– najvišji vzrejni razred z oznako I in I-A,
– srednji vzrejni razred z oznako II,
– nižji vzrejni razred z oznako III,
– vzrejna prepoved z oznako 0

Vzrejne ocene se označujejo z rimskimi številkami in sicer:

Prva rimska številka pomeni oceno zunanjosti – I. odlično, II. prav dobro III. dobro
Druga rimska številka, ki stoji za poševno črto ( n.p.r. I/I ), pa pomeni delovno oceno (nagradni razred) in oznako preizkušnje – vzrejna V, uporabnostna U in vzrejna z krvno sledjo V/KS ( n.p.r. I/I-V).

9. člen
Pogoji za dosego vzrejnih razredov.

Najvišji vzrejni razred z oznako I/.

Psi in psice z odlično telesno oceno, ki ne kažejo nikakršnih odstopanj od standarda pasme ter imajo skladno in brezhibno telesno zgradbo in kondicijo. Poleg tega psi in psice ne smejo imeti niti minimalne stopnje displazije kolkov ( HD FREI – ).

Psi in psice, ki so dali kvalitetne potomce v dveh leglih, najmanj 2/3 mladičev z odlično oceno in 1/3 s prav dobro oceno v vsakem leglu, ocenjenih na vzrejnem pregledu in doseženo I. ali II. oceno na vzrejni ali uporabnostni preizkušnji, prejmejo oznako I-A /.

Srednji vzrejni razred z oznako II/.

Psi in psice z prav dobro telesno oceno, ki v veliki meri in v najpomembnejših značilnostih ustrezajo idealnim kriterijem svoje pasme ter je njihova telesna zgradba in kondicija skoraj brezhibna. Poleg tega ne smejo presegati najmanjšo stopnjo displazije kolkov (HD FREI – ).

Poleg navedenih pogojev za I in II. vzrejni razred morajo psi in psice doseči tudi minimalne ocene na delovnih preizkušnjah in sicer:
– I. ali II. oceno na uporabnostni preizkušnji, ali III. oceno na uporabnostni preizkušnji s
tem, da so ocene v predmetih – nos, glasna gonja, volja za delo po sledi in veselje do
vode najmanj 3 (tri).
– I. ali II. oceno na vzrejni preizkušnji

V I. ali II. vzrejni razred se lahko razvrsti tudi prepeličarje, ki so vodeni v gorskih in hribovskih loviščih in niso prejeli dovolj visoke ocene iz donašanja male divjadi na vzrejni preizkušnji, (donašanje zajca in pernate divjadi na vlečki in iz vode), ki bi opravičila II. oceno, se lahko namesto teh predmetov prizna I. ali II. oceno iz uporabnostne preizkušnje v delu po krvni sledi za vse pasme lovskih psov po pravilniku KZS.

Nižji vzrejni razred z oznako III/.

Psi in psice z dobro telesno oceno, ki imajo nekaj manjših hib v telesni zgradbi, vendar ne odstopajo od tipičnosti pasme. Poleg tega ne smejo presegati najmanjše stopnje displazije kolkov (HD FREI – ).
Vsled zelo stroge vzrejne politike pri vzreji nemškega prepeličarja se za ta vzrejni razred ne izdaja vzrejnega dovoljenja.

Psom in psicam se lahko izjemoma izda pogojno vzrejno dovoljenje, največ za dobo enega leta (za eno leglo oziroma en skok), ki so dosegli III. vzrejni razred in najmanj I. oceno na vzrejni ali uporabnostni preizkušnji. Poleg navedenih pogojev ne smejo presegati najmanjšo stopnjo displazije kolkov (HD FREI – ).

Psu in psici se pogojno vzrejno dovoljenje lahko podaljša, če vzreditelj z dokumentirano vlogo dokaže, da je vsaj 2/3 mladičev iz legla prejelo odlično ali prav dobro telesno oceno (na vzrejnem pregledu) ter 2/3 mladičev opravilo vzrejno preizkušnjo z I. ali II. oceno.

Vzrejna prepoved z oznako 0 (nič)

Vzrejna komisija odkloni izdajo vzrejnega dovoljenja psom in psicam, ki prejmejo zadostno telesno oceno in odstopajo od idealne telesne zgradbe glede na standard pasme.

Komisija mora biti še posebej pozorna na naslednje dedne hibe, ki psa izločijo iz vzreje:
– nepopolno zobovje
– pred in podsekavo zobovje (prognathismus)
– križni ugriz
– monorhizem, kryptorhizem
– ektropij, entropij
– slepota
– črna in siva barva dlake
– spremenbe na koži (dermatitis, atiopija)
– katera koli atipičnost glede zahteve standarda
– epilepsija
– slab značaj, rokoplahost, streloplahost, strah pred divjadjo in popadljivost.

Na vzrejnem pregledu mora lastnik psa predložiti v pregled vse zahtevane dokumente v originalu, ki mu jih komisija po pregledu takoj vrne, zadrži pa kopije dokumentov, ki morajo biti istovetni originalu. V primeru, da so izpolnjeni vsi za vzrejo zahtevani pogoji, komisija najpozneje v 30. dneh izda vzrejno dovoljenje in ga pošlje lastniku psa.

10. člen
Izdano vzrejno dovoljenje je praviloma trajno, psom velja dokler so v dobri paritveni kondiciji, psicam pa do dopolnjenega osmega (8) leta starosti, razen če vzrejna komisija ne ugotovi vzrokov za njegov odvzem, ki so določeni v 12. členu tega pravilnika. Vzrejni pregled se lahko na željo lastnika tudi ponavlja, vzrejna ocena pa se lahko spremeni.

11. člen
Izredni vzrejni pregled.
Izjemoma lahko vzrejna komisija na prošnjo lastnika tudi izredno vzrejno pregleda psa ali psico in mu/ji izda vzrejno dovoljenje, vendar le v primerih, ko je pes ali psica uvožen iz tujine in je to pomembno za osvežitev vzrejnih linij, pri tem pa morajo biti v celoti upoštevana določila 7., 8. in 9. člena tega pravilnika. Če pes ali psica še nista bila ocenjena v Sloveniji, se mora najprej opraviti telesna ocena, dočim mora biti delovna ocena opravljena na razpisani preizkušnji. Pri izrednem vzrejnem pregledu in telesni oceni morata biti prisotna najmanj dva kinološka sodnika, oba pa morata biti člana Vzrejne komisije za nemške prepeličarje, ki tudi sprejme sklep o izrednem vzrejnem pregledu.

12. člen
Zavrnitev izdaje vzrejnega dovoljenja.
Vzrejna komisija ne izda vzrejno dovoljenje psom in psicam, ki izvirajo iz legla, v katerem so se pojavili dedni degenerativni pojavi, ki so opredeljeni v 9. členu tega pravilnika. Prav tako vzrejna komisija lahko tudi odvzame vzrejno dovoljenje psu ali psici, če se pri njihovih potomcih pojavlja atipičnost in dedne degenerativne hibe, ki so v standardu pasme opredeljene kot nedovoljene, ter da s preizkušenimi partnerji daje slabo potomstvo. Vzrejno dovoljenje se lahko odvzame tudi psu ali psici, pri katerih se ugotovi da so v zelo slabem zdravstvenem in kondicijskem stanju ali nimajo ustreznih nastanitvenih pogojev, tak ukrep lahko izreče Strokovna komisija UO KZS na predlog vzrejne komisije.

Vzrejna prepoved kot varnostni ukrep se lahko izreče tudi vzreditelju oziroma lastniku plemenjaka, če gre za samovoljno paritev (neocenjeni psi in psice oziroma brez vzrejnega dovoljenja) s partnerji, ki ne ustrezajo vzrejnim določilom tega pravilnika in Pravilnika o strokovnem delu KZS. Vzrejna prepoved se v tem primeru izreče kot zaščitni ukrep tudi psu ali psici, ki ga je lastnik oziroma vzreditelj zlorabil. Tak ukrep lahko na predlog vzrejne komisije izreče Strokovna komisija UO KZS.

13. člen
Pritožbe v zvezi z izdajo vzrejnega dovoljenja so možne v roku 30 dni od prejema vzrejnega dovoljenja ali zavrnitve, pisno s priloženo popolno dokumentacijo. Vzrejna komisija je dolžna na pritožbo odgovoriti v roku 30 dni od prejema.

14. člen
Vzrejna komisija po opravljenem vzrejnem pregledu izdela poročilo, ki vsebuje seznam plemenjakov in plemenk z vpisanimi vsemi evidenčnimi podatki in sicer:
– ime psa
– številko vpisa v rodovno knjigo SLR Pr (številko rodovnika)
– ime in priimek vzreditelja
– ime, priimek in naslov lastnika
– podatki o stopnji displazije kolkov
– podatke o delovni preizkušnji
– vzrejno oceno
Vzrejna komisija lahko po izdaji vzrejnih dovoljenj razglasi tudi »Prvaka vzrejnega pregleda« (psa in psico), za vsako leto posebej. Naslov vzrejnega prvaka se ne vpisuje v knjižico vzrejnega dovoljenja. Poročilo o vzrejnem pregledu in prvaku vzrejnega pregleda (psa in psico) se objavi v glasilu KZS Kinolog.

15. člen
Vzrejna komisija vzrediteljem svetuje in priporoča določenega plemenjaka ali več plemenjakov oziroma paritvene kombinacije, ki jih navede v vzrejnem dovoljenju.
Vzreditelj lahko plemenjaka tudi sam izbere, vendar mora ta imeti veljavno vzrejno dovoljenje in ne sme biti v sorodu s plemenko do tretje generacije nazaj. Parjenje v sorodstvu ni dovoljeno.

16. člen
Paritev psice.
Pred opravljeno paritvijo morata lastnika psa in psice preveriti, da imata oba partnerja veljavna vzrejna dovoljenja. Dogovoriti se morata o načinu poravnave skočnine, če se dogovorita za poravnavo v denarju se ta običajno poravna pred paritvijo, v kolikor se lastnika dogovorita za izročitev mladiča ta dogovor napišeta na prijavi paritve ali v posebni pogodbi prav tako pred paritvijo. Dogovoriti se morata tudi za primer, ko psica ne postane breja, običajno je, da lastnik psa dovoli še eno brezplačno paritev, lahko pa se dogovorita tudi drugače, dogovor o tem je potrebno napisati še pred paritvijo.
Takoj po opravljeni paritvi morata lastnika psa in psice izpolniti in podpisati obrazec »Prijava paritve« v 4 izvodih. Lastnik psice je dolžan prijaviti paritev najpozneje v roku 20 dni po paritvi. Obrazec »Prijavo paritve« pošlje v enem izvodu KZS in Vzrejni komisiji za nemške prepeličarje. Lastnik psa mora po opravljeni paritvi predati fotokopijo redovnika lastniku psice.

17. člen
Če je lastnik psico paril v tujini je dolžan dostaviti vzrejni komisiji poleg prijave paritve še fotokopijo celotnega rodovnika plemenjaka in fotokopijo vzrejnega dovoljenja, če le te predpisuje njihova matična organizacija, v ostalem pa mora plemenjak izpolnjevati pogoje tega vzrejnega pravilnika.

18. člen
Legla
Psica sme imeti v koledarskem letu praviloma samo eno leglo, pes pa največ štiri skoke. Izjeme obravnava in odobri vzrejna komisija. Število mladičev ni omejeno, vpišejo se vsi zdravi mladiči. KZS registrira samo legla, skotena v skladu z določili tega pravilnika.

19. člen
Vzreditelj je dolžan prijaviti leglo tetovirnemu referentu najkasneje v roku treh (3) dni, vzrejni komisiji pa v roku desetih (10) dni po skotitvi mladičev.
Tetovirni referent matičnega LKD si mora leglo ogledati najkasneje v petih (5) dneh po prejemu obvestila, torej do osmega (8) dne starosti mladičev, ter nuditi vzreditelju pomoč in nasvete pri vzreji in izpolnjevanju obrazca »Prijava legla«. Tetovirni referent je dolžan tudi oceniti kondicijsko stanje psice in mladičev.
Vzrejni referent Vzrejne komisije za nemške prepeličarje, ali pooblaščeni član vzrejne komisije si lahko po lastni presoji ali po sklepu vzrejne komisije leglo ogleda skupaj s tetovirnim referentom, ali pa tudi kasneje.

20. člen
Mladičem nemškega prepeličarja v starosti 4-5 dni krajšamo repke za eno tretjino (1/3), dve tretjini repka pa ostane. V kolikor imajo mladiči slednike (5. prst na zadnjih nogah), se tudi te istočasno odstrani. Poseg krajšanja repkov in odstranjevanje slednikov lahko opravi izključno pooblaščeni veterinar. Naveden poseg se opravi izključno z namenom, da se prepreči kasnejše poškodbe pri delu psa.

21. člen
Vzreditelj in tetovirni referent sta dolžna, da skupaj izpolnita obrazec »Prijava legla« v štirih (4) izvodih. Imena mladičev izbere vzreditelj. Ime mladiča skupaj z nazivom psarne, lahko obsega največ 30 črk vključno s presledki, imena mladičev v istem leglu morajo imeti isto začetnico.

Prijavo legla lastnoročno podpiše vzreditelj, s podpisom pa jo overi še tetovirni referent. Vzreditelj mora najpozneje v roku 30 dni od datuma legla dostaviti KZS prijavo legla v treh izvodih. KZS po overovitvi dokumenta od strani vzrejne komisije opravi vpis mladičev v rodovno knjigo in izda rodovne listine (rodovnik). Pri leglih, kjer je vzrejno tetovirni referent hkrati tudi vzreditelj nemških prepeličarjev, mora biti pri njihovem pregledu navzoč tudi član vzrejne komisije. Prijavo legla pa v tem primeru podpiše član vzrejne komisije.

22. člen
Pred oddajo legla (običajno v 7. tednu starosti) opravi tetovirni referent tetoviranje na podlagi prejetega dokumenta o vpisu v rodovno knjigo za vsakega mladiča posebej ter pregleda celotno leglo. Številko vpisa v rodovno knjigo vtetovira mladičem na notranjo stran levega uhlja. Če se pri pregledu legla ugotovi, da leglo ne ustreza pasemskim znakom, se tetoviranje ne izvede vse dokumente pa vrne KZS. V takem primeru je tetovirni referent dolžan o tem nemudoma obvestiti vzrejno komisijo.

23. člen
Po opravljenem tetoviranju vzreditelj prejme od tetovirnega referenta potrdilo o lastništvu čistopasemskega psa za vsakega psa posebej. Po oddaji mladičev je vzreditelj dolžan v potrdila o lastništvu vpisati naslove novih lastnikov in v enem izvodu poslati vzrejni komisiji in KZS. V kolikor vzreditelj ne pošlje potrdil o lastništvu se vzreditelja evidentira kot lastnika mladiča.

24. člen
Mladiče nemškega prepeličarja se iz legla oddaja, ko so stari najmanj osem (8) tednov, to je v devetem tednu starosti. Vzreditelj je dolžan, do so mladiči očiščeni zajedalcev in zaščitno cepljeni.

25. člen
Vzreditelj ne sme prodati ali oddati mladičev nelovcem. Dolžan je pred prodajo preveriti, če je kupec organiziran lovec. Nemški prepeličar je bil vzrejen izključno za potrebe lova z izrazito močnim lovskim nagonom in z namenom ohranjanja teh lastnosti, te pasme ni dovoljeno oddajati v nelovske roke, ker je popolnoma neprimeren za športne in druge potrebe..

26. člen
Psarne
Vzreditelji, ki pogosto in načrtno vzrejajo nemške prepeličarje so vsled učinkovitejšega spremljanja rezultatov vzreje, dolžni registrirati zaščitene psarne za nemške prepeličarje pri FCI po Pravilniku o strokovnem delu KZS. Vzreditelji so dolžni voditi evidenco v svoji psarni vzrejenih mladičev.

27. člen
Knjiga plemenjakov
Vzrejna komisija za nemške prepeličarje vodi knjigo plemenjakov in plemenk, v katero vpiše vse pse in psice, ki so izpolnili pogoje za vzrejo. V knjigi poleg splošnih podatkov o psu, psarni, vzreditelju in lastniku vodi tudi vse podatke o vzrejnem razredu, telesni oceni, doseženih prvaštvih, znakih storilnosti ter podatke o paritvenih kombinacijah in potomcih.
Pogoji za dosego posameznega vzrejnega razreda in s tem vpis v knjigo plemenjakov in plemenk so navedeni v 7., 8. in 9. členu tega pravilnika.

28. člen
Knjiga šolanih nemških prepeličarjev.
Vzrejna komisija vodi tudi knjigo šolanih nemških prepeličarjev. V to knjigo se vpišejo vsi nemški prepeličarji, ki so uspešno opravili uporabnostno preizkušnjo, z navedbo podatkov o psu, lastniku, kraju in datumu preizkušnje ter uspehu na uporabnostih preizkušnjah in doseženih delovnih prvaštvih.

29. člen
Ta Pravilnik je bil vsklajen s Pravilnikom o strokovnem delu KZS, ki ga je sprejel Zbor sodnikov 16. 4. 2004 ter sprejet na Delnem zboru sodnikov za šarivce v Celju dne, 13. 3. 2005 in začne veljati osmi dan (8) po objavi v glasilu Kinolog.