Pasja starost –>

Pasja starost

 

Staranje organizma je neizogiben fiziološki proces, ki je pri psih mnogo hitrejši kot pri človeku. Ob upoštevanju telesnega razvoja, spolne zrelosti, zmanjševanja telesnih sposobnosti in pojavljanja nekaterih starostnih bolezenskih sprememb v organizmu spoznamo, da se pes najbolj postara v prvih dveh letih življenja, nato se proces staranja nekoliko upočasni. Če ne upoštevamo bolezni in nesreč, psi v povprečju dočakajo starost od 12 do 16 let. Znano je, da je življenjska doba pri psih nekaterih, zelo selekcioniranih pasem navadno krajša, medtem ko »mešančki« križanci pogosteje dočakajo višjo starost. Vsekakor so pri tem ključnega pomena življenjske razmere oziroma vpliv okolja.

 

Znamenja starosti pri psih:

Spremembe, pogojene s starostjo, pri psih zaznavamo v različnih oblikah. Bolj kot spremenjena zunanjost (osivelost dlake na trupu in glavi, ohlapnost telesa zaradi zmanjšanje mišične mase,…) se starost navzven odraža z različnimi spremembami, ki jih lastniki opazijo v obnašanju živali in slabljenju njihovih čutil. Ostareli psi tako postanejo bolj umirjeni, okorni, zmanjša se njihovo zanimanje za okolje. Zelo pogosto je opaziti hitro utrujanje in otežno gibanje, ki se odraža v zmanjšani sposobnosti premagovanja določenih fizičnih ovir. Tako težko skačejo na višja mesta (npr. vozilo,…), težko hodijo po strmini, se gibljejo po stopnicah,… Navedene težave so najpogosteje posledica določenih starostnih degenerativnih sprememb skeleta in mišičevja, predvsem pa hrbtenice in sklepov.

Pasja starostPri starejših živalih je nekaj povsem normalnega tudi zmanjšana občutljivost čutil, predvsem sluha in vida. Delna ali popolna naglušnost je tako posledica starostnih dogajanj v organu za sluh, ki jih praviloma ni mogoče zaustaviti oziroma odpraviti. Tudi slabovidnost in slepota sta zaradi motnosti očesnih leč oziroma pojava sive mrene ali katarakte pri starih psih dokaj pogost pojav. Lastniki velikokrat ne opazijo motenj v vidu, saj psi v njim znanem okolju izgubo vida lahko odlično nadomestijo z izostrenim čutilom za voh.

V tem obdobju zagotovo oslabi tudi čutilo za voh, vendar so pri večini psov v visoki starosti sposobnosti za vonjave še vedno bistveno večje kot pri človeku.

 

Starost in zdravstvene težave pri psih:

S starostjo so, podobno kot ljudje, tudi psi podvrženi določenim kroničnim zdravstvenim težavam. Pri starih psih so zelo pogoste degenerativne spremembe skeletno – mišičnega sistema, ki se navzven odražajo z oteženim gibanjem. Pri starih psih tudi oslabelost srca ni nikakršna redkost, kaže pa se s hitrim utrujanjem, kašljem v mirovanju,… Pri večini starih psov ugotavljamo tudi zmanjšano sposobnost delovanja ledvic, pri samcih pa, podobno kot pri starejših moških, bolezenske spremembe na prostati. Samice, zlasti tiste, ki niso imele mladičev, so v tem obdobju podvržene spremembam na maternici in novotvorbam na mlečni žlezi. Tudi sicer je verjetnost obolevanja za rakom na različnih organih pri starih psih bistveno večja.

Zraven navedenih sprememb pri starejših živalih dokaj pogosto ugotavljamo še:
– Prizadetost zobovja in obzobnih tkiv
– Motnje v prebavi zaradi zmanjšane funkcijske sposobnosti notranjih organov
– Sladkorno bolezen
– Motnje v delovanju nadledvične žleze,…

 

Pasja starost –>

 

Lajšanje zdravstvenih težav:

Pasja starostPrilagajanje fizične aktivnosti sposobnostim psa in ustrezna prehrana sta ključnega pomena za optimalno preživljanje starosti. Vsekakor moramo tudi staremu psu zagotoviti dovolj gibanja na prostem, s čimer mu vzdržujemo primerno telesno kondicijo. Če pri tem zaznamo, da je pes ob nekoliko večjih naporih čezmerno utrujen ali se ob tem pojavijo celo določena bolezenska znamenja, kot so oteženo dihanje, kašelj, motnje v gibanju,… mu moramo nenadzorovano gibanje omejiti s sprehodi na povodcu. Z njim se izogibamo tudi daljših pohodov, zlasti po strmini, prav tako tudi daljšim in napornim lovom.

Zaradi upočasnjene prebave in zmanjšane sposobnosti izkoriščanja hranilnih snovi moramo staremu psu prilagoditi tudi prehrano. Zraven prehrane je pomembna tudi namestitev. Pri tem ne smemo pozabiti, da je pri starejših živalih oslabljena sposobnost uravnavanja temperature. Zato je v primerjavi z mladimi psi pri njih še toliko pomembnejše, da jim v poletnih mesecih zagotovimo zadostno količino sveže vode in primerno senco, v mrzlih zimskih mesecih pa primerno zavetje pred mrazom, vlago in vetrom.

Pri starejših psih moramo več pozornosti nameniti tudi zdravstvenemu stanju in ukrepati že ob pojavu prvih bolezenskih znamenj, kot so:
– Splošna prizadetost
– Neješčnost
– Hujšanje
– Oteženo dihanje
– Težave pri uriniranju in iztrebljanju
– Nastanek zatrdlin na različnih mestih,…

V takšnih primerih ni priporočljivo odlašati z obiskom pri veterinarju. Pri psih življenjsko dobo marsikdaj lahko podaljšamo s pravočasnim odkritjem in zdravljenjem določenih bolezni, zato so prioročljivi občasni preventivni pregledi.

 

Primerjava pasje starosti s človeško:

Pasja starost, Primerjava pasje starosti s človeškoPasja starost, Primerjava pasje starosti s človeško

 

Vir: Marko Mali – LOVSKA KINOLOGIJA