Predstavitev pasme Jezerski terier

Lakelandski terier (Lakeland Terrier)

 

Povezanost s psi

V otroštvu sem, poleg staršev in starejšega brata, odraščal tudi v družbi psa, nemškega ovčarja Luxa. Živeli smo na robu kraja ob kraškem gozdu, kar je bilo kot nalašč za dolge pasje sprehode v naravi. Priznati moram, da so spomini na tiste čase že kar zbledeli, a ostala je želja, da bom, ko odrastem, tudi svoji družini podaril družbo teh krasnih živali. Kar nekaj let po rojstvu hčere in sina, sem hipoma prišel na idejo, da bi v družino povabili novega pasjega člana. Začel sem razmišljati, kakšnega psa bi si želeli, katera pasma bi bila najprimernejša za nas. Če se pošalim – na vasi radi rečejo, da pes, ki nima vsaj trideset kilogramov, ni pes. Kljub mladostni izkušnji, sem se bolj nagibal k izbiri manjšega hišnega ljubljenčka.

Pasmo jezerski terier sem prvič spoznal šele nekaj let nazaj pri kolegih Marjanu in Tamari Poljšak, ki sta me navdušila nad temi res srčnimi in igrivimi psi. Iz njune psarne je bila tudi naša prva jezerska terierka Rubi, ki je zaradi spleta nesrečnih okoliščin prezgodaj poginila, stara komaj štiri leta. Strta srca nam je znova sestavila psička Atena, ki sedaj šteje tri leta.

 

 

Značaj, zdravje in posebnosti pasme

Za jezerskega terierja smo se odločil tudi zato, ker je redka in ena najbolj zdravih pasem z dolgo življenjsko dobo, neredko živijo tudi več kot 15 let. Pritegnil me je tudi njihov elegantni videz in dejstvo, da mi za Ateno v hiši ni potrebno pobirati dlak, saj ji  praktično ne izpadajo. V primeru naše družine je na izbiro vplivalo tudi to, da dlaka jezerskega terierja alergikom ne povzroča reakcij, kar smo enostavno preizkusili z nekajurnim druženjem s psičko vzrediteljev. Prepričalo nas je tudi to, da jezerski terierji nimajo nobenega izrazitega vonja in zelo malo lajajo.

Moj takrat 12-letni sin je ob neki priložnosti izjavil, da je Atena »praktičen pes«, kar nas je zelo nasmejalo in obenem potrdilo, da je jezerski terier majhna pasma, ki ima vse, kar imajo velike. Zaradi svoje majhnosti in »praktičnosti« nas Atena kot družinski član spremlja na vseh potovanjih in dopustih.

Odgovoren bodoči lastnik psa se za določeno pasmo odloča na podlagi značajskih lastnosti in ujemanjem teh s svojim življenjskim slogom. Jezerski terierji so zelo živahni, igra jim predstavlja praktično vse. Do vseh članov družine so zelo ljubeči, vendar si za svojega gospodarja izberejo le eno osebo. Kljub temu bodo ob pravilni vzgoji ubogali ukaze vseh družinskih članov in z njimi povezanih ljudi. So prilagodljivi, če nam ni do igre, se bodo umirili in si sami našli igračo ter se zabavali. Poleg tega so tudi zelo nežni in uživajo v crkljanju.

Naša Atena je sploh tipična predstavnica značajsko nežnejših jezerskih terierjev. Ena od zanimivih značilnost je tudi ta, da slehernega obiskovalca napove z laježem. Svoje območje, na primer hišo z dvoriščem, na ta način brani. Vendar pri tem ne pretirava, saj ne gre za pretiran daljši lajež, ki bi nam ali sosedom šel na živce. Atena ob branjenju svojega teritorija, ali ko zasliši zvok kakšnega glasbenega inštrumenta, razvije zelo široko lestvico glasov, celo volčje tuljenje je slišati.

Predstavnike te pasme bi predlagal družinam, kjer se vedno najde nekdo, ki ima čas za kosmatinčka ter aktivnim posameznikom, ki se radi gibljejo v naravi. Ti energični malčki z lahkoto pretečejo 15 kilometrov ali se povzpnejo na kakšen manj zahteven dvatisočak! Tudi večurna hoja po snegu s postanki na travnati podlagi, ob primerni zaščiti z oblačilom, ne predstavlja nobenega tveganja za njihovo zdravje. Iz prve roke lahko potrdim, da je Atena odlična družba na zmerno zahtevnih turno–smučarskih pohodih.

Pri tej pasmi ne smemo zanemariti vzgoje v prvem letu življenja. Obvezna je prva pasja šola (mala šola), kjer se navadijo predvsem socializacije z drugimi psi. Če znamo psa pravilno usmerjati, se bo prilagodil vsem populacijam, otrokom, mladostnikom, starejšim in tudi popolnim začetnikom.

 

 

Zgodovina pasme

Meseci v Atenini družbi hitro minevajo in s časom sem se začel bolj poglobljeno zanimat za jezerske terierje, saj sem želel pridobiti več znanja o tem, od kod izhajajo, zakaj so tako igrivi in na trenutke tudi vztrajni/trmasti.

Domovina jezerskega terierja je Anglija, grofija Lake District, od tod tudi njegovo ime – Lakeland terrier, po slovensko Jezerski terier. Predniki današnjega jezerskega terierja so bili lovski psi, namenjeni lovu majhnih škodljivcev, pri katerih je bila vztrajnost in nepopustljivost ključna za uspešen lov. Z načrtno selekcijo so njihov značaj precej omilili in zdaj je to večinoma družinski pes, ki ima v krvi oziroma genih še vedno nekaj želje po plenu, kar zelo rad pokaže z velikim veseljem do prinašanja žogic, palic in drugih igrač. Njegovo spretnost in vztrajnost, ki jo je nekoč potreboval pri lovu, lahko usmerimo na primer v agility.

 

 

Standard pasme, aktivnosti z Ateno in priprave za razstavo

Ker sem po naravi zelo radoveden človek, sem želel poskusiti, kako se bo Atena izkazala na pasji razstavi. Izhaja iz rodovniškega legla in to je predstavljalo dovolj veliko garancijo, da je primerna predstavnica svoje pasme, katero mednarodna kinološka zveza uvršča v skupino FCI 3 – med terierje.

Standard pasme predpisuje plečno višino med 33 in 37 cm in težo do 6,8 kg, a tu se je »vesolje« učenja in priprav za udejstvovanje na pasjih razstavah šele začelo – odprlo. Gre namreč za celo znanost, ki terja ogromno časa, znanja in energije. Za začetek sem se moral dodobra spoznati s standardom nege dlake razstavnih psov, ki je pri jezerskih terierjih zelo natančno predpisana.

Standard jezerskih terierjev dovoljuje različne barve dlake, lahko so: rdeči, pšenični, jetrni, modri ali črni. Kakor tudi v barvnih kombinacijah s sedlom: čreslovinasti (rjavi) z modrim sedlom, ali kot naša Atena čreslovinasti s črnim sedlom (po angleško black & tan). Imajo zelo značilno elegantno držo, rep nosijo pokončno, sabljasto upognjeno, brez dotikanja hrbta.

Čeprav so Lakelandski terierji razmeroma nezahtevni za negovanje, zahteva oblikovanje »pričeske« razstavnih psov precej znanja in natančnosti. Lakelandskega terierja ne strižemo (s striženjem in britjem mu uničimo trdo krovno dlako). Potrebno ga je trimati, kar pomeni, da odstranimo odmrlo krovno dlako s prsti ali s trimerjem. Trimanje priporočamo vsaj trikrat na leto, vsaj enkrat na teden pa česanje s posebnim glavnikom, s katerim odstranimo spodnjo dlako – podlanko. Za zdravje psov je pomembno tudi odstranjevanje dlake iz uhljev. Kopanje je priporočljivo z razredčenim šamponom, saj jezerski terierji praktično nimajo vonja. Toplo priporočam, da se lastniki sami priučijo trimanja, saj na ta način ustvarijo posebno vez s psom, ki nemalokrat tudi pomaga pri vzgoji ali usmerjanju psa v nepredvidljivih situacijah.

Postopek priprave »kožuha« za pasje razstave smo uspešno prestali. Sledil je »predstavitveni krog« in pregled psa na razstavi, ki je brez ustrezne vzgoje in socializacije psa neizvedljiv – v filmskem žargonu »misija nemogoče«. Z Ateno smo vse našteto uspešno osvojili in z razstav je vedno prinesla odlične ocene.

 

 

Atenine prigode

Jezerski terierji znajo kljub strogi in dosledni vzgoji, tako kot vsi psi, tudi presenetiti.

Običajno gre za simpatične poskuse jemanja koščka hrane z mize, ko lastnik zapusti prostor. Po dogodku vedno sledi nežen nedolžen pogled s spuščeno glavo in gestami, ki nakazujejo, da ne vedo nič o tem, kdo je vzel košček s krožnika. Vendar je mogoče tudi to urediti, saj z vztrajno vzgojo postanejo ubogljivi in pridno čakajo na priboljšek. Predvsem apeliram na lastnike majhnih psov, da so pri tem striktni, saj lahko z nepazljivostjo psu povzročimo resne zdravstvene težave.

Naša psička je imela eno od takšnih epizod. Nekoč, ko smo na bencinskem servisu zapustili avto, je bila neprivezana, da je lahko opazovala dogajanje skozi okno avtomobila. S skokom čez zadnje sedeže se je znašla v prtljažniku, v katerem je bil cel pladenj sladice baklava, ki je zelo sladka. Aluminijasta folija ni bila pretežka ovira za gostijo, ki se je končala z večdnevnimi prebavnimi težavami.

Drugo prigodo, katero so povzročile t. i. »nove tehnologije«, smo doživeli ob obisku okoliškega hriba. Za trenutek smo bili nepazljivi in ravno tedaj se je nad nami pojavil leteči dron (helikopterju podobna leteča naprava), ki je Ateno tako zmedel, da se je ustrašila in po znani poti zbežala domov. Če bi jo v trenutku, ko je stekla, videli, bi bil priklic še možen. Na srečo je nekaj lokalnih cest prečkala varno in na poti domov srečala taščo Marijo. Nauk zgodbe: Psički naj bodo na vrvici! V primeru, ko smo na primernih površinah v naravi, pa vedno na očeh lastnikov.

 

 

Cilji za prihodnost – vzreja v lastni psarni

Pred kratkim smo se odločili, da bomo naredili še korak dlje. Atena je z odlično oceno opravila vzrejni pregled, kar nam je odprlo vrata v nov svet, ki se imenuje vzreja. Tako kot pri ljudeh, je tudi v pasjem svetu prav, da se par predhodno malo spozna.

Naša Atena Black Rose, ki izhaja iz psarne Slicey iz sosednje Italije, je pred nekaj meseci spoznala svojega bodočega partnerja Orion Magic-a iz priznane slovenske psarne Danatera, kjer vzrejajo Cairn in Lakeland terierje in se z njim v mesecu maju 2021 uspešno parila.

Jezerski terierji so redka in zdrava pasma in nimajo nobenih večjih zdravstvenih težav. Vendar je kljub temu najpomembneje, da mladička iščete pri priznanih vzrediteljih, ki poskrbijo za rodovniško parjenje, kar je največji možen garant, da bodo psi zdravi.

Po uspešno opravljenem ultrazvok pregledu lahko ponosno oznanimo, da nam je »mati narava« naklonjena, in bomo okrog 19. 7. 2021 pričakali planirano leglo mladičkov jezerskih terierjev pod blagovno znamko in bodočo psarno CaveLakelandTerierPostojna.

 

Upamo, da smo vam s predstavitvijo vzbudili zanimanje za to čudovito pasmo. Prejmite pozdrav od celotne družine Kiković (Marko, Lara, Urška in Dragan), kjer smo si vloge pri vzgoji in negi Atene lepo porazdelili, čeprav dela ni nič več kot za eno veščo osebo.  

Besedilo in fotografije: Dragan Kiković